Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZMP) je v okviru pregleda aktivnosti imetnikov dovoljenj za promet z zdravili, poimenovanih kot podporni programi za paciente, ugotovila, da gre v določenih primerih, ko posamezna farmacevtska podjetja izvajajo in financirajo spremljanje in svetovanje bolnikom in/ali apliciranje njihovih zdravil za parenteralno uporabo na domu preko najetih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, za oglaševanje zdravil, ki ni skladno z Zakonom o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19) in Pravilnikom o oglaševanju zdravil (Uradni list RS, št. 105/08, 98/09 – ZMedPri, 105/10 in 17/14 – ZZdr-2). Iz navedenih razlogov nekateri imetniki dovoljenj za promet z zdravili programe ukinjajo.
Skladno s 146. členom Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19,) kot oglaševanje zdravil štejejo vse oblike obveščanja, vključno z obveščanjem od vrat do vrat, propagiranjem ali spodbujanjem, ki so namenjene pospeševanju predpisovanja, izdajanja, prodaje ali uporabe zdravil, medtem ko so aktivnosti, ki se le pod pogojem, da niso namenjene pospeševanju predpisovanja, izdajanja ali uporabe zdravil in so izvzete iz oglaševanja zdravil, opredeljene in taksativno naštete v 152. členu ZZdr-2. Za oglaševanje se štejejo vse aktivnosti, namenjene pospeševanju predpisovanja, izdajanja, prodaje ali uporabe zdravil, ne glede na to ali se izvajajo preden je bilo zdravilo predpisano ali po tem, ko je bilo zdravilo že predpisano.
Imetniki dovoljenja za promet z zdravilom skušajo podporne programe za paciente predstaviti kot način informiranja in nudenja zdravstvenih storitev pacientom v primerih, ko so odpuščeni iz bolnišnice v domačo oskrbo in nadaljujejo terapijo na domu. Pri tem izpostavljamo, da so podporni programi za paciente, ki jih financira farmacevtska industrija, namenjeni le posameznim skupinam pacientov, ki jemljejo zdravila, za katera imetniki dovoljenja za promet z zdravilom odločijo, da so vključena v tovrstne programe, in ne npr. vsem pacientom, ki se zdravijo zaradi določene bolezni, zato so lahko pacienti v neenakopravnem položaju, če jim je bilo predpisano drugo zdravilo, ki tovrstnega programa nima. Podporni programi za paciente so tako del oglaševalske strategije za povečanje ali ohranitev tržnega deleža praviloma dražjih zdravil in s tem ohranitev visokih cen zdravil na trgu Republike Slovenije, saj se z njimi pospešuje njihovo predpisovanje. Na ta način se lahko povzroča tudi nelojalno konkurenco med farmacevtskimi podjetji, ki izdelujejo zdravila za posamezno terapevtsko skupino, ter vpliva na racionalizacijo in višino prihrankov v zdravstveni blagajni.
Nadalje izpostavljamo, da je lahko sporno zbiranje občutljivih osebnih podatkov o pacientih in njihovih diagnozah ter obdelovanje teh podatkov. Imetniki dovoljenja za promet z zdravilom lahko pridejo do seznamov bolnikov, vključno z njihovimi kontaktnimi številkami in predpisano terapijo, kar z etičnega vidika ni sprejemljivo.
S tem ko farmacevtska industrija organizira in financira izvajanje podpornih programov za paciente, posega tudi v področje izvajanja primarnega zdravstva. Pojasnjevalno vlogo in spremljanje pacienta, ki se zdravi na domu, je naloga specialista, ki je zdravljenje predpisal, in osebnega zdravnika, ki poskrbi za ustrezno izvajanje potrebnih zdravstvenih storitev na domu.
O potrebnosti zagotavljanja nadaljevanja zdravljenja na domu, kadar zdravstvena stroka oceni, da je to utemeljeno in na voljo vsem pacientom, ne glede na to, s katerim zdravilom se zdravijo, ter s tem povezanim zagotavljanjem javnih sredstev, je JAZMP že obvestila Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Pacientom svetujemo, da se za zagotavljanje nadaljevanja zdravljenja na domu dogovorijo s svojim osebnim zdravnikom ali zdravnikom specialistom, ki zdravljenje spremlja.
