Zgodovina klasifikacijskega sistema ATC

Podro─Źje raziskav o porabi zdravil je postalo zanimivo v 60-ih letih preteklega stoletja. Evropski regionalni urad svetovne zdravstvene organizacije (WHO Regional Office for Europe) je v letih 1966 in 1967 organiziral prvo mednarodno raziskavo o porabi zdravil, ki je potekala v ┼íestih evropskih dr┼żavah. Rezultati raziskave ┼żal niso bili primerljivi zaradi razli─Źnih na─Źinov spremljanja porabe zdravil v posamezni dr┼żavi. 

Na prvem mednarodnem simpoziju o porabi zdravil v Oslu leta 1969 je bilo zato dogovorjeno, da je potrebno izdelati mednarodno sprejemljiv klasifikacijski sistem za raziskave, s katerimi bi dobili primerljive podatke o porabi zdravil. Na samem simpoziju je bila ustanovljena Raziskovalna skupina za porabo zdravil (Drug Utilization Research Group – DURG), zadol┼żena za razvoj enotne metodologije za mednarodno spremljanje porabe zdravil. S spremembo in raz┼íiritvijo klasifikacijskega sistema, ki ga je razvilo Evropsko zdru┼żenje za raziskavo farmacevtskega trga (European Pharmaceutical Market Research Association – EphMRA), so norve┼íki raziskovalci razvili sistem, znan kot anatomsko-terapevtsko-kemijska (ATC) klasifikacija.

Za spremljanje porabe zdravil je pomembno, da imajo raziskovalci dve orodji: klasifikacijski sistem in mersko enoto. V ta namen so razvili tehni─Źno mersko enoto, imenovano definirani dnevni odmerek (angl. defined daily dose – DDD). 

Leta 1975 je bil ustanovljen Svet nordijskih dr┼żav za zdravila (Nordic Council on Medicines – NLN), ki je sodeloval z norve┼íkimi raziskovalci pri nadaljnjem razvoju sistema ATC / DDD. Svet je ┼że naslednje leto prvi─Ź izdelal in objavil statisti─Źno raziskavo o porabi zdravil v nordijskih dr┼żavah, pri ─Źemer je uporabil metodologijo ATC / DDD. Od tedaj se je zanimanje za uporabo sistema ATC / DDD pri raziskavah o porabi zdravil mo─Źno pove─Źalo. 

Leta 1981 je Evropski regionalni urad SZO (WHO Regional office for Europe) s sede┼żem v Copenhagnu priporo─Źil metodologijo ATC / DDD za mednarodne raziskave o porabi zdravil. V ta namen so ustanovili centralni organ, ki je postal odgovoren za razvoj, posodabljanje in usklajevanje uporabe metodologije ATC / DDD. Tako je leta 1982 nastal  Center SZO za statisti─Źno obdelavo zdravil (WHO Collaborating Centre for Drug Statistics Methodology) v Oslu, ki se danes nahaja na Norve┼íkem in┼ítitutu za javno zdravje (Norwegian Institute of Public Health). Delovanje Centra financira norve┼íka vlada. 

Leta 1996 je SZO vpeljala metodologijo ATC / DDD kot mednarodni standard za raziskave o porabi zdravil. Center SZO za statisti─Źno obdelavo zdravil je postal neposredno povezan s sede┼żem SZO v ┼Żenevi, kar je omogo─Źilo tesno integracijo mednarodnih raziskav o porabi zdravil in pobud SZO za doseganje univerzalnega, splo┼ínega dostopa do potrebnih zdravil, vklju─Źujo─Ź njihovo racionalno uporabo, zlasti v dr┼żavah v razvoju. Dostop do standardiziranih in validiranih podatkov o porabi zdravil je postal bistvenega pomena za revidiranje na─Źinov porabe zdravil, identifikacijo te┼żav pri porabi zdravil, izobra┼żevalna in druga posredovanja ter spremljanje rezultatov vpeljanih sprememb.  

Leta 1996, ko je bila sprejeta odlo─Źitev o globalizaciji sistema ATC / DDD, je SZO ustanovila Mednarodno delovno skupino SZO za statisti─Źno obdelavo zdravil, ki jo sestavlja 6 ─Źlanov. ─îlani skupine so imenovani iz sklopa organa SZO, imenovanega WHO Expert Advisory Panels for Drug Evaluation and for Drug Policies and Management. ─îlani so izbrani tako, da pokrivajo kar naj┼íir┼ía geografska in strokovna okolja, vklju─Źno s klini─Źno farmakologijo, klini─Źno medicino, mednarodnim javnim zdravjem ter podro─Źjem porabe in regulative zdravil. ─îlani mednarodne delovne skupine predstavljajo razli─Źne uporabnike sistema ATC / DDD in so razli─Źnih narodnosti, saj zastopajo ┼íest globalnih regij SZO.

Scroll to Top