Zgodovina klasifikacijskega sistema ATC

Področje raziskav o porabi zdravil je postalo zanimivo v 60-ih letih preteklega stoletja. Evropski regionalni urad svetovne zdravstvene organizacije (WHO Regional Office for Europe) je v letih 1966 in 1967 organiziral prvo mednarodno raziskavo o porabi zdravil, ki je potekala v šestih evropskih državah. Rezultati raziskave žal niso bili primerljivi zaradi različnih načinov spremljanja porabe zdravil v posamezni državi. 

Na prvem mednarodnem simpoziju o porabi zdravil v Oslu leta 1969 je bilo zato dogovorjeno, da je potrebno izdelati mednarodno sprejemljiv klasifikacijski sistem za raziskave, s katerimi bi dobili primerljive podatke o porabi zdravil. Na samem simpoziju je bila ustanovljena Raziskovalna skupina za porabo zdravil (Drug Utilization Research Group - DURG), zadolžena za razvoj enotne metodologije za mednarodno spremljanje porabe zdravil. S spremembo in razširitvijo klasifikacijskega sistema, ki ga je razvilo Evropsko združenje za raziskavo farmacevtskega trga (European Pharmaceutical Market Research Association - EphMRA), so norveški raziskovalci razvili sistem, znan kot anatomsko-terapevtsko-kemijska (ATC) klasifikacija.

Za spremljanje porabe zdravil je pomembno, da imajo raziskovalci dve orodji: klasifikacijski sistem in mersko enoto. V ta namen so razvili tehnično mersko enoto, imenovano definirani dnevni odmerek (angl. defined daily dose - DDD). 

Leta 1975 je bil ustanovljen Svet nordijskih držav za zdravila (Nordic Council on Medicines - NLN), ki je sodeloval z norveškimi raziskovalci pri nadaljnjem razvoju sistema ATC / DDD. Svet je že naslednje leto prvič izdelal in objavil statistično raziskavo o porabi zdravil v nordijskih državah, pri čemer je uporabil metodologijo ATC / DDD. Od tedaj se je zanimanje za uporabo sistema ATC / DDD pri raziskavah o porabi zdravil močno povečalo. 

Leta 1981 je Evropski regionalni urad SZO (WHO Regional office for Europe) s sedežem v Copenhagnu priporočil metodologijo ATC / DDD za mednarodne raziskave o porabi zdravil. V ta namen so ustanovili centralni organ, ki je postal odgovoren za razvoj, posodabljanje in usklajevanje uporabe metodologije ATC / DDD. Tako je leta 1982 nastal  Center SZO za statistično obdelavo zdravil (WHO Collaborating Centre for Drug Statistics Methodology) v Oslu, ki se danes nahaja na Norveškem inštitutu za javno zdravje (Norwegian Institute of Public Health). Delovanje Centra financira norveška vlada. 

Leta 1996 je SZO vpeljala metodologijo ATC / DDD kot mednarodni standard za raziskave o porabi zdravil. Center SZO za statistično obdelavo zdravil je postal neposredno povezan s sedežem SZO v Ženevi, kar je omogočilo tesno integracijo mednarodnih raziskav o porabi zdravil in pobud SZO za doseganje univerzalnega, splošnega dostopa do potrebnih zdravil, vključujoč njihovo racionalno uporabo, zlasti v državah v razvoju. Dostop do standardiziranih in validiranih podatkov o porabi zdravil je postal bistvenega pomena za revidiranje načinov porabe zdravil, identifikacijo težav pri porabi zdravil, izobraževalna in druga posredovanja ter spremljanje rezultatov vpeljanih sprememb.  

Leta 1996, ko je bila sprejeta odločitev o globalizaciji sistema ATC / DDD, je SZO ustanovila Mednarodno delovno skupino SZO za statistično obdelavo zdravil, ki jo sestavlja 6 članov. Člani skupine so imenovani iz sklopa organa SZO, imenovanega WHO Expert Advisory Panels for Drug Evaluation and for Drug Policies and Management. Člani so izbrani tako, da pokrivajo kar najširša geografska in strokovna okolja, vključno s klinično farmakologijo, klinično medicino, mednarodnim javnim zdravjem ter področjem porabe in regulative zdravil. Člani mednarodne delovne skupine predstavljajo različne uporabnike sistema ATC / DDD in so različnih narodnosti, saj zastopajo šest globalnih regij SZO.