Vprašanja in odgovori glede cepiv proti covidu-19

Vsebina

Vsebina je pripravljena s strani različnih strokovnih skupin in sodelavcev JAZMP z namenom osvetliti koristi uporabe cepiv proti nalezljivi bolezni covid-19 s podajanjem odgovorov na vprašanja v zvezi s cepivi in zdravili, zastavljena s strani javnosti.

1. Kako je potekal razvoj cepiv proti covidu-19?

Preden cepivo v EU pridobi dovoljenje za promet, mora podjetje, ki je cepivo razvilo, izvesti zahtevna preskušanja cepiva, katera znanstveno ovrednoti Evropska agencija za zdravila (EMA). Trije stebri razvoja so kakovost cepiva, predklinična preskušanja in klinična preskušanja. Ko so vsa tri področja v zadostni meri podprta z rezultati in dokumentacijo, proizvajalci cepiv lahko predložijo vse podatke skupaj v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet.

Slika 1: Razvoj cepiv in faze odobritve

Vir: spletna stran EMA: COVID-19 vaccines: development, evaluation, approval and monitoring; https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-development-evaluation-approval-monitoring, dostop september 2021.

Razvoj cepiva je kompleksen postopek in običajno poteka veliko več časa, vendar je hiter dostop do enega ali več cepiv proti covidu-19 bistvenega pomena za obvladovanje pandemije, zaščito zdravstvenih sistemov, reševanje življenj in za okrevanje svetovnega gospodarstva, zato so raziskovalci, proizvajalci cepiv in vlade usmerili svoje vire v čimprejšnjo zagotovitev cepiv proti covidu-19 za čim večje število ljudi po svetu, da se s tem zajezi posledice epidemije.

Po izbruhu okužb s SARS-CoV-1 ter MERS-CoV je bilo razvitih več kandidatnih cepiv, ki so temeljila na oslabljenih virusih, inaktiviranih virusih, vektorskih cepivih, cepivih na osnovi nukleinskih kislin (DNA ali RNA) ter na rekombinantnem proteinu S. Na osnovi podobnosti virusov SARS-CoV-1 ter MERS-CoV z virusom SARS-CoV-2 (v 79 %), je bil opredeljen protein virusne ovojnice (protein S) kot najugodnejša tarča za načrtovanje imunogena.

Kljub pospešenemu razvoju pa se zahteve za kakovost, varnost in učinkovitost cepiv proti covidu-19 ne rahljajo. Varnost in učinkovitost kandidatnih cepiv proti covidu-19 se preverja skozi vsa nujna klinična preskušanja, ki vključujejo različne skupine populacij po svetu in v katerih ugotavljajo varnost in učinkovitost več cepiv vzporedno v primerjavi s placebo kontrolo. Tovrstne globalne študije omogočajo hitrejše in zanesljivejše rezultate o sami učinkovitosti posameznega cepiva in lahko hitreje ugotovijo ali ima določeno cepivo škodljive učinke, ki jih druga cepiva nimajo.

Slika 2: Običajni in pospešeni razvoj cepiv

Vir: Svetovna zdravstvena organizacija; EPI-WIN updates: Update on COVID-19 Vaccine Development; Coronavirus update 45. WHO; 2020; https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/risk-comms-updates/update45-vaccines-developement.pdf?sfvrsn=13098bfc_5; dostop september 2021.

2. Kako poteka ocenjevanje in odobritev cepiv proti covidu-19 v EU prostoru

Vsa kandidatna cepiva, namenjena za evropski trg, so pred pridobitvijo dovoljenja za promet pregledana in ocenjena na Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki za vsako vlogo vključi vse razpoložljive vire in visoko usposobljeni, neodvisni strokovnjaki iz držav EU dokumentacijo znanstveno ovrednotijo. Znanstveno oceno cepiva nato ovrednoti Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP – Committee for Medicinal Products for Human Use; v nadaljevanju: Odbor), ki sprejme stališče glede ustreznosti predložene dokumentacije ter pretehta koristi novega cepiva, kot je zaščita pred boleznijo, in tveganja zaradi potencialnih neželenih učinkov. EMA nato posreduje Evropski komisiji priporočilo glede odobritve cepiva in izdaje pogojnega dovoljenja za promet.

Postopek ocenjevanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti cepiva se izvaja s sprotnim pregledovanjem podatkov (t.i. Rolling Review procedure), kar pomeni, da je dokumentacija za pridobitev dovoljena ocenjena po fazah in je za posamezno fazo pregledana in ocenjena takoj, ko se posamezna faza zaključi in so podatki na voljo, kljub temu, da so nadaljnje faze takrat še v teku. Ta postopek se uporablja v izrednih razmerah za varovanje javnega zdravja, ki omogoča EMA, da oceni podatke takoj, ko so na voljo. Na ta način je cepivo lahko na voljo hitreje kot običajno, ob tem pa ostanejo zagotovljeni najvišji standardi za zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti cepiv.

Slika 3: Primerjava običajnega postopka za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom in postopka za pridobitev dovoljenja za promet za cepiva proti covidu-19

(Vir: spletna stran EMA: COVID-19 vaccines: development, evaluation, approval and monitoring; dostopno na https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-development-evaluation-approval-monitoring

3. Kaj pomeni pogojno dovoljenje za promet z zdravilom?

Pogojno dovoljenje za promet z zdravilom je regulatorni mehanizem, predviden v EU zakonodaji, ki omogoča pospešen dostop do nujno potrebnih zdravil, takoj ko so na voljo zadostni podatki, ki dokazujejo, da koristi zdravila prevladajo nad tveganji. Za zdravila s pogojnim dovoljenjem za promet so vzpostavljeni strogi zaščitni ukrepi in kontrole glede varnosti zdravila po odobritvi ter predstavljajo nadzorovan in robusten okvir za zagotovitev visoke ravni zaščite javnega zdravja državljanov EU, ob čemer so upoštevani predpisani visoki standardi glede zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Postopek pogojnega dovoljenja za promet zagotavlja, da se upošteva celotna postopkovna shema za pridobitev dovoljenja za promet, vključno z neodvisnim nadzorom cepiv ob sproščanju serij na trg, ki ga izvaja mreža uradnih kontrolnih laboratorijev za zdravila (OMCL). Opisani mehanizem v sedanji pandemični krizi vsem državljanom EU omogoča dostop do cepiv proti covidu‑19.

Pravna podlaga za izdajo pogojnega dovoljenja za promet s strani Evropske komisije so določbe Uredbe (ES) 507/2006 o pogojnem dovoljenju za promet zdravil za humano uporabo, ki sodijo na področje uporabe Uredbe (ES) 726/2004 ter določbe Uredbe (ES) 726/2004.

Uredba (ES) 507/2006 namreč podrobneje opredeljuje možnosti uporabe pogojnega dovoljenja za promet, in sicer za zdravila za uporabo v humani medicini, ki pripadajo eni od naslednjih kategorij:

zdravila, namenjena za zdravljenje, preprečevanje ali diagnozo hudo izčrpavajočih ali smrtno nevarnih bolezni;
zdravila, ki se uporabljajo v nujnih primerih v odziv na tveganja za javno zdravje, ki sta jih priznali bodisi Svetovna zdravstvena organizacija bodisi Skupnost v okviru Odločbe 2119/98/ES;
zdravila, določena kot zdravila sirote v skladu s členom 3 Uredbe (ES) 141/2000.

Takšno dovoljenje vsebuje pravno zavezujoče obveznosti oz. pogoje, ki jih je s strani imetnika dovoljenja potrebno izpolniti v predvidenih časovnih rokih, ki so navedeni v prilogi II k t.i. izvedbenemu sklepu Evropske komisije o izdaji pogojnega dovoljenja za promet, ki je formalni dokument Evropske komisije, ki posameznemu zdravilu oz. cepivu omogoča in dovoljuje trženje v EU. Te obveznosti lahko vključujejo dokončanje tekočih ali novih študij ali zbiranje dodatnih podatkov, ki potrjujejo, da razmerje med koristmi in tveganji zdravila/cepiva ostaja pozitivno.

Imetniki dovoljenj za promet z zdravilom vložijo vlogo za podaljšanje pogojnega dovoljenja za promet pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) vsaj šest mesecev pred potekom pogojnega dovoljenja za promet, skupaj s poročilom o izpolnjevanju obveznosti, ki zanj veljajo. Glede na dokumentacijo, ki jo imetniki dovoljenj za promet z zadevnimi zdravili/cepivi predložijo v skladu s temi zahtevami, EMA ponovno oceni razmerje med koristmi in tveganji pri uporabi zdravil/cepiv ter v primeru pozitivne ocene poda priporočilo Evropski komisiji glede možnosti izdaje dovoljenja z veljavnostjo 5 let ali ponovnega podaljšanja za 1 leto. V kolikor EMA vloge za podaljšanje ne bi prejela, bi pogojno dovoljenje prenehalo veljati po enem letu.

Veljavnost vsakega dovoljenja za promet izhaja iz 4. člena izvedbenega sklepa Evropske komisije in je vezano na datum uradnega obvestila. Datum uradnega obvestila je za vsako zdravilo/cepivo razviden iz vsakokratne objave v Uradnem listu Evropske unije, javnosti pa je ta podatek v vseh uradnih jezikih držav članic EU na voljo v Registru Skupnosti (https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/).

Pomembnejše povezave za več informacij o pogojnem dovoljenju za promet z zdravilom so dostopne na spletni strani EMA: https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/marketing-authorisation/conditional-marketing-authorisation.

4. Katerim zdravilom je Evropska komisija še izdala pogojno dovoljenje za promet z zdravilom?

Zdravilo Sutent, ki vsebuje učinkovino sunitinib in je namenjeno zdravljenju raka[1], je bilo prvo zdravilo, za katerega je Evropska komisija na podlagi mnenja EMA izdala pogojno dovoljenje za promet, in sicer 19. 7. 2006. Zanj je Evropska komisija izdala dovoljenje za promet z veljavnostjo 5 let 11. 1. 2007.

Evropska komisija za zdravila je pogojna dovoljenja za promet izdala za zdravljenje bolezni na področju onkologije, hepatologije/gastroenterologije, hematologije/hemostaziologije, za sistemsko zdravljenje virusnih infekcij, za zdravljenje infekcij z mikobakterijami ter v obdobju pandemije tudi za cepiva proti covidu-19. V Republiki Sloveniji je bolnikom na voljo preko 30 zdravil s pogojnim dovoljenjem za promet (upoštevajoč tudi cepiva proti covidu-19) od skupno 44 avtoriziranih zdravil s strani Evropske komisije[2].

Sistem izdaje pogojnih dovoljenj za promet želimo osvetliti tudi s primerom izdanega pogojnega dovoljenja za promet za zdravilo siroto Zolgensma, ko se je v primeru dečka Krisa in tudi nedavno ob aplikaciji zdravila enoletnemu otroku v UKC Ljubljana decembra 2021 v javnosti močno razširilo zavedanje o redkih boleznih. Pogojno dovoljenje za promet je bilo za zadevno zdravilo maja 2021 s strani Evropske komisije ponovno podaljšano za 1 leto.

Evropska komisija podatke o vseh izdanih dovoljenjih za promet (tako dovoljenj za promet z zdravili z veljavnostjo 5 let kot pogojnih dovoljenj za promet z zdravili z veljavnostjo 1 leta) objavlja v Registru Skupnosti (https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/).

EMA je leta 2017 izdala 10-letno poročilo EMA o izdanih pogojnih dovoljenjih za promet, ki je javno dostopno na povezavi https://www.ema.europa.eu/en/documents/report/conditional-marketing-authorisation-report-ten-years-experience-european-medicines-agency_en.pdf. Podatki o izdanih pogojnih dovoljenjih za promet so tudi del letnih poročil o delu EMA.

[1] Odobrene indikacije pri zdravilu Sutent (vir Register Skupnosti):
– Gastrointestinalni stromalni tumor (GIST – gastrointestinal stromal tumour)
Zdravilo Sutent je indicirano za zdravljenje neizrezljivega in/ali metastatskega malignega gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) pri odraslih, če zdravljenje z imatinibom zaradi odpornosti ali neprenašanja ni bilo uspešno.
– Metastatski karcinom ledvičnih celic (MRCC – metastatic renal cell carcinoma)
Zdravilo Sutent je indicirano za zdravljenje napredovalega/metastatskega karcinoma ledvičnih celic (MRCC) pri odraslih.
-Nevroendokrini tumorji trebušne slinavke (pNET – pancreatic neuroendocrine tumours)
Zdravilo Sutent je indicirano za zdravljenje neizrezljivih ali metastatskih, dobro diferenciranih nevroendokrinih tumorjev trebušne slinavke (pNET), kadar gre za napredovanje bolezni pri odraslih.

[2] Vir EMA: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/download-medicine-data (januar 2022).

5. Ali na območju Republike Slovenije na dan podaje odgovora obstaja katerokoli cepivo zoper Sars-CoV-2, ki ima s strani pristojnega regulatorja ali JAZMP izdano standardno dovoljenje za promet, ali imajo vsa ta cepiva izdano le pogojno dovoljenje?

Pogoj za prihod zdravila na trg je dovoljenje za promet z zdravilom. Evropska agencija za zdravila (EMA) od ustanovitve leta 1995 dalje deluje na področju varovanja javnega zdravja in zdravja živali z ocenjevanjem dokumentacije o zdravilih po strogih znanstvenih standardih in zagotavljanjem neodvisnih znanstvenih informacij o zdravilih. Uporaba centraliziranega postopka, ki poteka na EMA, je obvezna za zdravila, izdelana s pomočjo biotehnologije in druge visoke tehnologije in tudi za zdravila, ki vsebujejo novo učinkovino za zdravljenje avtoimunih in virusnih bolezni. V navedeni obseg skupine zdravil sodijo tudi cepiva proti covidu‑19.

Dokumentacija o kakovosti, varnosti in učinkovitosti vseh kandidatnih cepiv, namenjenih za evropski trg, je pred pridobitvijo dovoljenja za promet pregledana in ocenjena na Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki za vsako vlogo vključi vse razpoložljive vire in visoko usposobljeni, neodvisni strokovnjaki iz držav EU dokumentacijo znanstveno ovrednotijo. Znanstveno oceno cepiva nato ovrednoti Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP – Committee for Medicinal Products for Human Use; v nadaljevanju: Odbor), ki sprejme stališče glede ustreznosti predložene dokumentacije ter pretehta koristi novega cepiva, kot je zaščita pred boleznijo, in tveganja zaradi potencialnih neželenih učinkov. EMA nato posreduje Evropski komisiji priporočilo glede odobritve cepiva in izdaje (pogojnega) dovoljenja za promet. Dovoljenje za promet z zdravilom, ki ga izda Evropska komisija, je veljavno v celotni EU in posameznim nacionalnim pristojnim organom dodatno ni potrebno izdati nacionalnih dovoljenj.

Pogojno dovoljenje za promet z zdravilom je regulatorni mehanizem, predviden v EU zakonodaji, ki omogoča pospešen dostop do nujno potrebnih zdravil, takoj ko so na voljo zadostni podatki o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil, ki dokazujejo, da koristi zdravila prevladajo nad tveganji. Za zdravila s pogojnim dovoljenjem za promet so vzpostavljeni strogi zaščitni ukrepi in kontrole glede varnosti zdravila po odobritvi ter predstavljajo nadzorovan in robusten okvir za zagotovitev visoke ravni zaščite javnega zdravja državljanov EU, ob čemer so upoštevani predpisani visoki standardi glede zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Postopek pogojnega dovoljenja za promet z zdravilom zagotavlja, da se upošteva celotna postopkovna shema za pridobitev dovoljenja za promet, vključno z neodvisnim nadzorom cepiv ob sproščanju serij na trg, ki ga izvaja mreža uradnih kontrolnih laboratorijev za zdravila (OMCL). Opisani mehanizem v sedanji pandemični krizi vsem državljanom EU omogoča dostop do kakovostnih, varnih in učinkovitih cepiv proti covidu-19.

»Po posvetu s predlagateljem se lahko dovoljenje za promet izda ob upoštevanju določenih posebnih obveznosti, ki jih vsako leto pregleda agencija. Seznam teh obveznosti mora biti javno dostopen. Z odstopanjem od odstavka 1 je tako dovoljenje za promet veljavno eno leto in je obnovljivo. Določbe za izdajo takega dovoljenja za promet so predpisane v uredbi Komisije, sprejete v skladu s postopkom iz člena 87(2)«

Uredba (ES) 507/2006 pa podrobneje opredeljuje možnosti uporabe pogojnega dovoljenja za promet, in sicer za zdravila za uporabo v humani medicini, ki pripadajo eni od naslednjih kategorij:

zdravila, namenjena za zdravljenje, preprečevanje ali diagnozo hudo izčrpavajočih ali smrtno nevarnih bolezni;
zdravila, ki se uporabljajo v nujnih primerih v odziv na tveganja za javno zdravje, ki sta jih priznali bodisi Svetovna zdravstvena organizacija bodisi Skupnost v okviru Odločbe 2119/98/ES;
zdravila, določena kot zdravila sirote v skladu s členom 3 Uredbe (ES) 141/2000.

V skladu z EU zakonodajo je veljavnost pogojnega dovoljenja za promet eno leto in ga je mogoče podaljšati oziroma obnoviti. Imetniki dovoljenj za promet z zdravilom morajo zaprositi za podaljšanje vsaj šest mesecev pred datumom izteka veljavnosti pogojnega dovoljenja za promet. EMA glede na predloženo dokumentacijo ponovno oceni razmerje med koristmi in tveganji pri uporabi cepiv ter poda priporočilo Evropski komisiji glede možnosti izdaje dovoljenja z veljavnostjo 5 let ali ponovnega podaljšanja za 1 leto.

Evropska komisija je doslej podaljšala pogojno dovoljenje za promet za naslednja cepiva (razvidno tudi iz Registra Skupnosti):

Spikevax (prej COVID-19 Vaccine Moderna), mRNK cepivo proti COVID-19: z izdanim izvedbenim sklepom z dne 4. 10. 2021 je Evropska komisija veljavnost pogojnega dovoljenja podaljšala za eno leto, in sicer do 6. 1. 2023 pdf (europa.eu);
Comirnaty, mRNK cepivo proti COVID-19: z izdanim izvedbenim sklepom z dne 3. 11. 2021 je Evropska komisija veljavnost pogojnega dovoljenja podaljšala za eno leto, in sicer do 21. 12. 2022 (pdf (europa.eu);
Vaxzevria, cepivo proti COVID-19: z izdanim izvedbenim sklepom z dne 9. 11. 2021 je Evropska komisija veljavnost pogojnega dovoljenja podaljšala za eno leto, in sicer do 29. 1. 2023 (pdf (europa.eu).

Status o podaljšanju dovoljenja je za vsako cepivo razviden tudi iz spletne strani EMA, na naslednji povezavi: https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-authorised#authorised-covid-19-vaccines-section.

Dodatno podajamo informacijo, da je EMA leta 2017 izdala 10-letno poročilo o izdanih pogojnih dovoljenjih za promet, ki je javno dostopno na povezavi https://www.ema.europa.eu/en/documents/report/conditional-marketing-authorisation-report-ten-years-experience-european-medicines-agency_en.pdf. Podatki o izdanih pogojnih dovoljenjih za promet so tudi del letnih poročil o delu EMA.

6. Kje dostopamo do informacij o zdravilu in kje so navedene sestavine, ki jih vsebujejo cepiva proti covidu-19?

Na spletni strani https://www.jazmp.si/cepiva-proti-covidu-19/ je pri posameznem cepivu podana povezava do povzetka glavnih značilnosti zdravila in navodila za uporabo v slovenskem jeziku. V obeh odobrenih dokumentih so navedeni podatki glede sestave:

Kakovostna in količinska sestava učinkovin v poglavju 2 povzetka glavnih značilnosti zdravila z naslovom »Kakovostna in količinska sestava« in v poglavju 6 navodila za uporabo z naslovom »Vsebina pakiranja in dodatne informacije« (podpoglavje z naslovom »Kaj vsebuje zdravilo x«).
kakovostna sestava pomožnih snovi v poglavju 6.1 povzetka glavnih značilnosti zdravila z naslovom »Seznam pomožni snovi« in v poglavju 6 navodila za uporabo z naslovom »Vsebina pakiranja in dodatne informacije« (podpoglavje z naslovom »Kaj vsebuje zdravilo x«).

7. Ali uporabo cepiv umeščamo med eksperimentalno zdravljenje, ki bi morala biti obravnavana v okviru kliničnih preskušanj

Cepiva proti covidu-19, ki jih je odobrila Evropska komisija na podlagi pozitivnega mnenja EMA, se uporabljajo v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo, promet in uporabo zdravil ter predpisom o izvajanju dejavnosti na področju farmakovigilance, določenih v Uredbi (ES) št. 726/2004 ter Direktivi 2001/83/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, in torej v sklopu cepljenja v Republiki Sloveniji niso podvržena predpisom o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini, kot jih določajo Uredba (EU) št. 536/2014, Uredba (EU) 2020/1043 ter Direktiva 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta in s tem tudi ne Helsinški deklaraciji iz leta 1964.

8. Ali so cepiva zoper SARS-CoV-2, trenutno dostopna na območju republike Slovenije že prestala vse klinične faze poskusov oziroma vse faze kliničnih študij?

Cepiva proti covidu-19, trenutno dostopna na območju Republike Slovenije, so prestala vse faze kliničnih preskušanj, potrebne za pridobitev pogojnega dovoljenja za promet (več informacij na https://www.jazmp.si/2020/11/19/odlocevanja-ema-e-glede-odobritve-cepiv-proti-covid-19/).

9. Če je odgovor na predhodno vprašanje DA, katero cepivo zoper SARS-CoV-2, če je odgovor NE, pa prosim za natančno obvestilo v kateri klinični fazi poskusov se trenutno nahajajo cepiva zoper SARS-CoV-2, dostopna na območju republike Slovenije?

Za vsako cepivo proti covidu-19 vzporedno poteka več kliničnih preskušanj z različnimi cilji raziskav in so v različnih fazah razvoja (glejte spletno stran Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), excelova tabela, zavihek »Clinical«: https://www.who.int/publications/m/item/draft-landscape-of-covid-19-candidate-vaccines, kjer se informacije tedensko posodabljajo).

Osrednje klinične študije za cepiva proti covidu-19, na katerih temelji pogojno dovoljenje za promet, se nahajajo v kliničnih preskušanjih faze 3, ki vam jih podrobneje predstavljamo v besedilu spodaj:

Cepivo Comirnaty (Pfizer/BioNTech)

Učinkovitost in varnost cepiva Comirnaty se določata v klinični študiji C4951001, ki je multicentrična, multinacionalna, randomizirana, s placebom nadzorovana, za opazovalca slepa študija faze 1/2/3 za določanje odmerka, izbiro kandidatov za cepivo in ugotavljanje učinkovitosti pri preskušancih, starih 12 let ali več. Randomizacija je bila stratificirana po starosti: od 12 do 15 let, od 16 do 55 let in 56 let ali več; najmanj 40 % preskušancev je bilo starih 56 let ali več. Iz študije so bili izključeni imunokompromitirani preskušanci in tisti, ki so imeli predhodno klinično ali mikrobiološko diagnozo covid-19. Vključeni so bili preskušanci z obstoječo stabilno boleznijo, opredeljeno kot bolezen, pri kateri ni potrebna pomembna zamenjava zdravljenja ali hospitalizacija zaradi poslabšanja bolezni v 6 tednih pred vključitvijo, prav tako pa tudi preskušanci z znano stabilno okužbo z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV), virusom hepatitisa C (HCV) ali virusom hepatitisa B (HBV). Študija se trenutno nahaja v fazi 3.

V 2./3. fazi študije je bilo na podlagi podatkov, zbranih do 14. novembra 2020, enakomerno randomiziranih približno 44.000 preskušancev, ki so prejeli 2 odmerka mRNK cepiva proti covid-19 ali placeba. Analize učinkovitosti so vključevale preskušance, ki so prejeli drugi odmerek cepiva v 19 do 42 dneh po prvem cepljenju. Večina (93,1 %) prejemnikov cepiva je drugi odmerek dobila od 19 do 23 dni po 1. odmerku. Načrtovano je do 24-mesečno spremljanje preskušancev po 2. odmerku za oceno varnosti in učinkovitosti proti covid-19. V klinični študiji so morali preskušanci upoštevati, da je moralo pred cepljenjem proti gripi ali po njem miniti najmanj 14 dni, da so lahko prejeli placebo ali mRNK cepivo proti covid-19. V klinični študiji so morali preskušanci do zaključka študije upoštevati, da je moralo 9 pred prejemom izdelkov iz krvi/plazme ali imunoglobulinov ali po tem miniti vsaj 60 dni, da so lahko prejeli placebo ali mRNK cepivo proti covid-19. Populacija za analizo primarnega opazovanega dogodka učinkovitosti je vključevala 36.621 preskušancev, starih 12 let ali več (18.242 v skupini, cepljeni z mRNK cepivom proti covid-19, in 18.379 v skupini s placebom), ki niso imeli dokazov o predhodni okužbi s SARS-CoV2 znotraj 7 dni po prejemu 2. odmerka cepiva. Poleg tega je bilo 134 preskušancev starih od 16 do 17 let (66 v skupini, ki je prejela mRNK cepivo proti covid-19 in 68 v skupini, ki je prejela placebo), 1.616 preskušancev pa je bilo starih 75 ali več (804 v skupini, ki je prejela mRNK cepivo proti covid-19 in 812 v skupini, ki je prejela placebo).

Zaključek študije je definiran kot datum zadnjega obiska zadnjega preiskovanca v študiji. Protokol študije narekuje sledenje preiskovancev 24 mesecev po drugem cepljenju, z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti cepiva. Po trenutnih podatkih je ocenjen datum zaključka študije 2. maj 2023.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

Cepivo Spikevax (Moderna)

Učinkovitost in varnost cepiva Spikevax se določa v randomizirani, s placebom nadzorovani, za opazovalce slepi klinični študiji 3. faze (NCT04470427), iz katere so bili izključeni imunokompromitirani posamezniki ali posamezniki, ki so v obdobju 6 mesecev pred študijo prejeli imunosupresive, noseče posameznice ali posamezniki z znano anamnezo okužbe z virusom SARS-CoV-2. Sodelujoči s stabilno okužbo z virusom HIV niso bili izključeni. Cepiva proti gripi so bila lahko dana 14 dni pred ali po katerem koli odmerku cepiva Spikevax. Sodelujoči, ki so želeli prejeti placebo ali cepivo Spikevax, so smeli prejeti izdelke iz krvni/plazme ali imunoglobuline najmanj 3 mesece pred študijo. Mediana spremljanja glede razvoja bolezni covid-19 pri skupno 30.351 preskušancih je bila 92 dni (razpon: 1–122). Populacija za analizo primarne učinkovitosti (ki se imenuje nabor po protokolu (PPS – Per Protocol Set)) je vključevala 28.207 preskušancev, ki so prejeli bodisi cepivo Spikevax (n = 14.134) ali placebo (n = 14.073) in pri katerih je bil status SARS-CoV-2 ob izhodišču negativen. Študijska populacija PPS 9 je vključevala 47,4 % žensk, 52,6 % moških, 79,5 % belcev, 9,7 % afroameričanov, 4,6 % Azijcev in 6,2 % drugih udeležencev. 19,7 % udeležencev se je opredelilo kot »latinoameričani« (Hispanic or Latino). Mediana starosti preskušancev je bila 53 let (razpon 18–94). Za vključitev v PPS je bilo dovoljeno okno odmerjanja za dajanje drugega odmerka (ki je načrtovan na 29. dan) od –7 do +14 dni. Delež cepljenih oseb, ki so prejele drugi odmerek v skladu s protokolom (-3 do +7) (25 dni do 35 dni po 1. odmerku) je znašal 98 %. Študija se trenutno nahaja v fazi 3.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

Cepivo Vaxzevria (AstraZeneca)

Klinična učinkovitost cepiva Vaxzevria je bila ocenjena na podlagi analize študije D8110C00001: randomizirane, dvojno slepe, s placebom kontrolirane študije 3. faze, ki je bila izvedena v ZDA, Peruju in Čilu. V študijo niso bili vključeni udeleženci s hudimi in/ali nenadzorovanimi srčno-žilnimi, gastrointestinalnimi, jetrnimi, ledvičnimi, endokrinimi/presnovnimi in nevrološkimi boleznimi; pa tudi tisti s hudo imunosupresijo, nosečnice in udeleženci z znano anamnezo okužbe z virusom SARS-CoV-2. Za oceno učinkovitosti proti bolezni covid-19 je načrtovano, da se bo vse udeležence spremljalo 12 mesecev. Udeleženci, stari ≥ 18 let, so prejeli dva odmerka (5 × 1010 virusnih delcev na odmerek, kar ustreza najmanj 2,5 × 108 infektivnih enot) cepiva Vaxzevria (N = 17.662) ali placeba v obliki fiziološke raztopine (N = 8.550), ki so jih aplicirali z i.m. injekcijo na 1. in 29. dan (-3 do +7 dni). Mediana intervala med odmerkoma je bila 29 dni, pri čemer je večina udeležencev (95,7 % iz skupine, ki so prejeli cepivo Vaxzevria oziroma 95,3 % iz skupine, ki so prejeli placebo) prejela drugi odmerek od ≥ 26 do ≤ 36 dni po 1. odmerku. Študija se nahaja v fazi 3. Predviden datum zaključka študije je 14. februar 2023.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

Klinično učinkovitost cepiva Vaxzevria so ocenili z vmesno analizo združenih podatkov dveh potekajočih, randomiziranih, slepljenih kontroliranih preskušanj: študije 2./3. faze, COV002, pri odraslih, starih ≥ 18 let (vključno s starejšimi) v Veliki Britaniji in študije 3. faze, COV003, pri odraslih, starih ≥ 18 let (vključno s starejšimi) v Braziliji. Študiji nista vključevali oseb s hudo in/ali neurejeno srčno-žilno, gastrointestinalno, jetrno, ledvično, endokrino/presnovno boleznijo ali bolnikov z nevrološkimi boleznimi; prav tako nista vključevali oseb s hudo imunsko supresijo, nosečnic ali 10 udeležencev z znano anamnezo okužbe z virusom SARS-CoV-2. Cepiva proti gripi so bila lahko dana 7 dni pred ali po katerem koli odmerku cepiva Vaxzevria. Za oceno varnosti in učinkovitosti proti bolezni covid-19 je načrtovano spremljanje vseh udeležencev v trajanju do 12 mesecev. V združeni analizi učinkovitosti so udeleženci, stari ≥ 18 let prejeli dva odmerka (5 × 1010 virusnih delcev na odmerek, kar ustreza najmanj 2,5 × 108 infektivnim enotam) cepiva Vaxzevria (N = 6.106) ali kontrole (cepiva proti meningokokom ali fiziološke raztopine) (N = 6.090) v obliki intramuskularne injekcije. Zaradi logističnih omejitev je bil interval med 1. in 2. odmerkom od 3 do 23 tednov (od 21 do 159 dni), pri čemer je 86,1 % udeležencev prejelo dva odmerka v intervalu od 4 do 12 tednov (od 28 do 84 dni).

Študija COV002 se nahaja v fazi 3. Predviden datum zaključka študije je 31. december 2021. Predviden datum zaključka študije COV003 je september 2021, vendar končno poročilo še ni dosegljivo.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

COVID-19 Vaccine Janssen

V Združenih državah Amerike, Južni Afriki in v državah Latinske Amerike poteka multicentrična randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana študija 3. faze (študija COV3001) za oceno učinkovitosti, varnosti in imunogenosti enega odmerka cepiva COVID-19 Vaccine Janssen za preprečevanje bolezni covid-19 pri odraslih, starih 18 let in starejših. Iz študije so bili izključeni posamezniki z nenormalno funkcijo imunskega sistema kot posledico kliničnega stanja, posamezniki, ki so v zadnjih 6 mesecih prejemali imunosupresive, in nosečnice. Sodelujoči s stabilno okužbo z virusom HIV niso bili izključeni. Odobrena cepiva, razen živih cepiv, so bila v študiji lahko dana več kot 14 dni pred ali več kot 14 dni po cepljenju. Odobrena oslabljena živa cepiva so bila v študiji lahko dana več kot 28 dni pred ali več kot 28 dni po cepljenju. V vzporednih skupinah so v razmerju 1:1 randomizirali skupno 44.325 posameznikov na intramuskularno injekcijo cepiva COVID-19 Vaccine Janssen ali na placebo. Skupno je 21.895 odraslih prejelo cepivo COVID-19 Vaccine Janssen, 21.888 odraslih pa placebo. Mediana spremljanja preiskovancev po cepljenju je bila 58 dni (v razponu od 2-124 dni). Populacija 39.321 posameznikov za primarno analizo učinkovitosti je vključevala 38.059 posameznikov, ki so bili ob izhodišču SARS-CoV-2 seronegativni, in 1.262 posameznikov z neznanim serološkim statusom. Študija se nahaja v fazi 3. Predviden datum zaključka študije je 2. januar 2023.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

10. Ali se morebitni stranski učinki zoper Sars-CoV-2 še ugotavljajo in se morebitni ugotovljeni stranski učinki dopolnjujejo pri navodilih za uporabo vsakega izmed cepiv zoper Sars-CoV-2?

Čeprav je varnost zdravil temeljito preverjena že pred pridobitvijo dovoljenja za promet z zdravilom, se nekateri neželeni učinki, še posebej zelo redki pojavijo šele, ko je zdravilo v prometu in se uporablja v redni klinični praksi (vpliv genetskih dejavnikov, daljša obdobja zdravljenja kot v kliničnih preskušanjih, populacijski vidiki, …). Zato se varnost vseh zdravil z dovoljenjem za promet, kamor spadajo tudi cepiva, v okviru sistema farmakovigilance spremlja ves čas njihove uporabe in tako omogoča spremljanje tudi čisto novih, do pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom neznanih neželenih učinkov, ki pa so možni pri vsakem zdravilu oz. cepivu, in le njihovo poznavanje ter razumevanje lahko vodi do ukrepov za zagotavljanje varnosti.

Spremljanje varnosti cepiv v okviru pandemije covida-19 je ena od ključnih dejavnosti, ki se je skrbno načrtovala še pred prihodom cepiv proti covidu-19 na trg oz. pred začetkom cepilnih kampanj. Tudi v nacionalni strategiji cepljenja proti covidu-19, ki je dostopna na povezavi https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/cepljenje-proti-covid-19/, so sprejeti ukrepi za okrepljeno spremljanje vseh domnevnih neželenih učinkov po cepljenju. Podatki o domnevnih neželenih učinkih za vsa zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v EU, se zbirajo v bazi EudraVigilance za nadaljnje spremljanje varnosti in zaznavanje morebitnih varnostnih signalov. Obravnava varnostnih signalov je del rutinskih aktivnosti farmakovigilance in je bistvena pri zagotavljanju posodobljenih podatkov o koristih in tveganjih zdravila, to je povzetka glavnih značilnosti zdravil in navodil za uporabo. Pri ocenjevanju varnosti se upoštevajo vsi viri podatkov o varnosti, tudi podatki iz kliničnih preskušanj, vseh drugih študij, ki se izvajajo, in znanstvene literature.

Neželeni učinki in njihova dejanska pogostnost so navedeni v odobrenih informacijah o zdravilih (cepivih) (povzetku glavnih značilnosti zdravila in navodilu za uporabo), pri čemer velja, da se omenjeni dokumenti s pridobivanjem novih podatkov redno posodabljajo.

Informacije o vseh spremembah, ne le o varnostnih spremembah, so javnosti dostopne preko že predhodno omenjenega Registra Skupnosti ali na spletni strani EMA (glejte razdelek Assessment history in nadalje dokument Procedural steps taken and scientific information after authorisation):

11. Imajo proizvajalci cepiv zoper Sars-CoV-2 oziroma imetniki dovoljenj kakšne posebne obveznosti poročanja pristojnemu regulatorju EMA? Če je odgovor DA, o čem in komu so dolžni poročati in frekvenca poročanja?

Prosimo, glejte odgovor na naslednje vprašanje.

12. Ali so dolžni imetniki dovoljenj za promet s cepivi zoper Sars-CoV-2 vsak mesec predložiti EMA zbirno varnostno poročilo, ki ga oceni odbor PRAC?

Imetniki dovoljenj za promet s cepivi proti covidu-19 morajo v bazo EudraVigilance poročati o vseh domnevnih neželenih učinkih, o katerih so obveščeni. O resnih neželenih učinkih poročajo čim prej, oziroma najkasneje v 15 dneh od pridobitve informacije. O domnevnih neželenih učinkih, ki niso resni, poročajo v 90 dneh. Prav tako morajo v prvih dveh letih vsakih 6 mesecev (po dveh letih se časovni interval podaljšuje) predložiti redna posodobljena poročila o varnosti cepiv (PSUR – Periodic Safety Update Report), v katerih so obdelani vsi podatki o varnosti za to časovno obdobje vključno s podatki o neželenih dogodkih posebnega pomena (AESI – Adverse Event of Special Interest), ki so bili na podlagi izkušenj z drugimi cepivi že v naprej določeni za nadaljnje spremljanje.

Poleg zgoraj navedenih rednih obveznosti, morajo v skladu z načrtom okrepljenega farmakovigilančnega spremljanja cepiv proti covidu-19 vsak mesec predložiti Evropski agenciji za zdravila (EMA) zbirno varnostno poročilo, ki ga oceni odbor PRAC. Zaključki ocene mesečnih poročil so objavljeni na spletni strani EMA (na strani evropskega javnega poročila o oceni cepiva (EPAR – European Public Assessment Report) za posamezno cepivo pod rubriko »Safety updates«, kot navajamo v nadaljevanju), prav tako tudi na spletni strani JAZMP:

Comirnaty koncentrat za disperzijo za injiciranje, mRNK cepivo proti COVID-19: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty#safety-updates-section;
Spikevax (prej COVID-19 Vaccine Moderna) disperzija za injiciranje, mRNK cepivo proti COVID-19: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/spikevax#safety-updates-section;
Vaxzevria (prej COVID-19 Vaccine AstraZeneca) suspenzija za injiciranje, cepivo proti COVID-19: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca#safety-updates-section;
COVID-19 Vaccine Janssen suspenzija za injiciranje, cepivo proti COVID-19: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/covid-19-vaccine-janssen#safety-updates-section.

K odgovoru na deseto vprašanje glede na zgoraj navedeno dodajamo, da se vsakokratni zaključki ocene mesečnih poročil odražajo tudi v spremembah odobrenih informacij o zdravilu/cepivu (v povzetku glavnih značilnosti zdravila, namenjenem zdravstveni stroki in navodilu za uporabo, namenjenem pacientom oz. uporabnikom).

V načrtu za obvladovanje tveganj so morali predlagatelji v skladu z dokumentom »coreRMP19«, ki ga je posebej za ta cepiva izdala EMA, pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom predložiti natančen načrt nadaljnjega spremljanja varnosti cepiv vključno s študijami, ki jih bodo izvedli, da bodo lahko nadalje ovrednotili morebitna tveganja in pridobili manjkajoče/dodatne podatke.

Ocena morebitnih varnostnih signalov, ki so sicer redna aktivnost pri spremljanju varnosti zdravil, je za cepiva proti covidu-19 prednostna, da so signali čim prej obravnavani na znanstvenem Odboru za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance (PRAC), pri EMA.

13. Za katera zdravila je predpisano dodatno spremljanje varnosti (narobe obrnjen črn trikotnik)?

Nekatera zdravila za uporabo v humani medicini so odobrena, vendar jih je treba dodatno spremljati zaradi njihovih posebnih varnostnih lastnosti. V skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 726/2004 so med temi zdravili tudi zdravila z novimi zdravilnimi učinkovinami, biološka zdravila in zdravila, pri katerih so potrebni podatki po izdaji dovoljenja za promet s tem zdravilom.

Pacienti in zdravstveni delavci na tak način zlahka prepoznajo, katera zdravila je treba dodatno spremljati, s čimer je omogočeno, da pristojnim organom in imetniku dovoljenja za promet z zdravilom sporočijo vse izkušnje z uporabo zdravila ter zlasti da poročajo o vseh domnevnih neželenih učinkih.

Odbor za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance je 3. oktobra 2012 sprejel priporočilo, v katerem je navedeno, da je črn simbol navzdol obrnjen enakostranični črn trikotnik. Priporočilo upošteva stališča pacientov in zdravstvenih delavcev, kot jih je izrazila delovna skupina za sodelovanje s pacienti in potrošniki ter delovna skupina za sodelovanje z zdravstvenimi delavci, ki ju je ustanovila Evropska agencija za zdravila.

Glejte tudi odgovor na naslednje vprašanje.

14. Kaj pomeni črn simbol v povzetku glavnih značilnosti cepiv zoper Sars-CoV-2 in navodilih za uporabo?

Cepiva proti covidu-19 imajo status zdravil, za katera se, kot pri ostalih inovativnih zdravilih, zahteva dodatno spremljanje varnosti, z namenom, da so hitreje na voljo nove informacije o varnosti po pričetku cepljenja. Zdravila s tem statusom so označena z navzdol obrnjenim črnim trikotnikom. Tako pacienti in zdravstveni delavci na tak način prepoznajo, katera zdravila je treba dodatno spremljati, s čimer je omogočeno, da pristojnim organom in imetniku dovoljenja za promet z zdravilom sporočijo vse izkušnje z uporabo zdravila ter zlasti da poročajo o vseh domnevnih neželenih učinkih.

Kriteriji za dodelitev statusa zdravila z dodatnim spremljanjem so določeni z zakonodajo EU. Zdravilo ima status dodatnega spremljanja, če:

vsebuje učinkovino, odobreno za uporabo v EU po 1. 1. 2011 (ali drugače povedano: do takrat zdravilo s to učinkovino v EU še ni imelo dovoljenja za promet),
gre za biološko/podobno biološko zdravilo,
je pridobilo pogojno dovoljenje za promet ali je bilo odobreno v izjemnih okoliščinah (in ko obstajajo posebni razlogi, zakaj ni bilo možno predložiti popolnih podatkov),
kadar mora imetnik dovoljenja za promet izvesti dodatne študije, na primer, da zagotovi več podatkov o njegovi dolgotrajni uporabi ali o redkem neželenem učinku, o katerem so poročali med kliničnimi preskušanji.

Dodatno spremljanje se lahko na podlagi priporočila odbora PRAC pri EMA uvede tudi za druga zdravila. Za zdravila s tem statusom se poleg rednih aktivnosti spremljanja izvajajo še dodatne aktivnosti. Za cepiva proti covidu-19 so opisana v zgornjih odgovorih (obsežnejše poročanje o domnevnih neželenih učinkih, mesečna poročila, dodatne študije…).

Dodajamo še informacijo, da je odbor PRAC 3. oktobra 2012 sprejel priporočilo, v katerem je navedeno, da je simbol za zdravila, za katera se zahteva dodatno spremljanje varnosti, navzdol obrnjen enakostranični črn trikotnik. Priporočilo je upoštevalo stališča pacientov in zdravstvenih delavcev, kot jih je izrazila delovna skupina za sodelovanje s pacienti in potrošniki ter delovna skupina za sodelovanje z zdravstvenimi delavci, ki ju je ustanovila EMA.

15. Ali iz uradnih podatkov pristojnega evropskega regulatorja za odobritev cepiv in zdravil (EMA) oziroma naslovnega pristojnega nacionalnega organa – JAZMP, ali iz navodil za uporabo oziroma v povzetku glavnih značilnosti cepiv zoper SARS-CoV-2 izhaja, da so cepiva varna za mlade ženske, nosečnice in plod?

Prosimo, glejte odgovor na naslednje vprašanje.

16. Če je odgovor na predhodno vprašanje DA, na podlagi katere študije na ljudeh je bila varnost za mlade ženske, nosečnice in plod dokazana? Prosim za povezavo do študije.

Vsa cepiva proti covid-19, ki so v uporabi v EU, so odobrena za moške in ženske, starejše od 18 let. Cepivi Comirnaty in Spikevax sta pridobili pogojno dovoljenje za promet za uporabo tudi pri mladostnikih, starih 12 let in več, cepivo Comirnaty pa je bilo nedavno odobreno za uporabo tudi pri otrocih starih od 5-11 let. Podatki osrednjih kliničnih študij o varnosti in učinkovitosti odobrenih cepiv proti covid-19 so predstavljeni v povzetku evropskega javnega poročila o oceni cepiva (EPAR – European Public Assessment Report) in pripadajočem povzetku glavnih značilnosti zdravila (SmPC-ju), do katerih lahko dostopate na spodnjih povezavah Evropske agencije za zdravila (EMA), v razdelkih “Assessment history” in “Product information”:

Prilagamo tudi povezave do znanstvenih člankov osrednjih kliničnih študij o varnosti in učinkovitosti za posamezno odobreno cepivo:

Na voljo je še več znanstvenih objav (“Study report”), do katerih lahko dostopate na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), v Excel tabeli, razdelku Clinical: https://www.who.int/publications/m/item/draft-landscape-of-covid-19-candidate-vaccines.

Za uporabo cepiv proti covid-19 med nosečnostjo ni na voljo prepričljivih kliničnih podatkov, saj so bile nosečnice izključene iz sodelovanja v osrednjih kliničnih študijah, ki so potekale pred pridobitvijo dovoljenja za promet. Sicer so poročali o nekaj malega primerov nosečnosti pri osebah, ki so prejele cepivo proti covid‑19, katerih podatki o varnosti se še naprej spremljajo. Npr., v primeru cepiva Spikevax so o primerih nosečnosti poročali pri šestih osebah, ki so prejele cepivo proti covid-19 in v vseh šestih primerih je nosečnost potekala brez zapletov (informacije dostopne v EPAR).

Za vsako cepivo proti covid-19 so bile izvedene predklinične študije. Pri nobenem cepivu predklinični podatki na živalih niso pokazali učinkov cepiva na plodnost samic, preživetje zarodka in ploda, ali po porodu na rast in razvoj potomcev. Glede na pomirjujoče podatke iz predkliničnih toksikoloških študij in upoštevajoč, da so po do sedaj zbranih podatkih nosečnice dva do štirikrat bolj izpostavljene povečanemu tveganju za hujši potek bolezni covid-19 kot enako stare ne-noseče ženske, se zdi primerna individualna ocena razmerja koristi cepljenja nad morebitnimi tveganji za mater in plod. To je navedeno tudi v povzetku glavnih značilnosti zdravila za posamezno cepivo proti covid-19, v poglavjih 4.6 Plodnost, nosečnost in dojenje in 5.3 Predklinični podatki o varnosti.

Nacionalna in mednarodna združenja večinoma svetujejo cepljenje nosečnic v primerih, ko so koristi cepljenja večja od tveganj (t. j. pri nosečnicah z večjim tveganjem za okužbo (npr. zdravstvene delavke) in pri nosečnicah z večjim tveganjem za hujši potek bolezni (višji ITM, starejše od 35 let, s pridruženimi obolenji kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, astma…), ki pa jih je potrebno določiti individualno. V septembru 2021 je CDC (The Centers for disease control and prevention) objavil urgentni nasvet s splošnim priporočilom za cepljenje med nosečnostjo z namenom preprečitve težjega poteka bolezni, smrti in neželenih izidov v nosečnosti: https://www.cdc.gov/media/releases/2021/s0929-pregnancy-health-advisory.html, ki je v uporabi tudi v Sloveniji: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/cepljenje-covid_september_2021.pdf.

Namenske študije varnosti cepiv proti covid-19 pri nosečnicah so bile v osnovi načrtovane v fazi po pridobitvi dovoljenja za promet. Nekatere že aktivno potekajo, kot je razvidno iz spodnjih primerov povezav:

V teh prospektivnih observacijskih študijah bodo ocenili izide nosečnosti in poroda pri ženskah, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene cepivu proti covid-19. V študije se vključuje nosečnice iz splošne populacije, ki bodo spremljane od vpisa do konca nosečnosti. Spremljali bodo živorojenost, mrtvorojenost novorojenčkov, prekinitev nosečnosti ali spontani splav. Živorojene novorojenčke bodo spremljali od rojstva do 1 leta starosti.

Poleg omenjenih namenskih študij v času po pridobitvi dovoljenja za promet pa, kot predhodno omenjeno, poteka še dodatno spremljanje varnosti cepiv proti covid-19:

z namenom, da so hitreje na voljo nove informacije o varnosti po pričetku cepljenja. Zdravstveni delavci so vsakršen sum na neželeni učinek po zakonu dolžni poročati, poročanje pa je omogočeno tudi pacientom samim oz. njihovim svojcem/skrbnikom, ravno z namenom čim bolj izčrpnega zbiranja tovrstnih podatkov.

Poleg poročil o neželenih učinkih je s strani pristojnih nacionalnih organov v EU potrebno na EMA periodično sporočati tudi število cepljenjih, vključno s številom cepljenjih v ranljivih skupinah (na primer nosečnic). Vsa prejeta poročila o domnevnih neželenih učinkih po cepljenju, tako s strani imetnikov dovoljenja za promet s cepivi, kot tudi iz spontanega poročanja zdravstvenih delavcev in pacientov, vsaka država članica EU, vključno s Slovenijo, v zakonskih rokih pošilja v evropsko bazo neželenih učinkov EudraVigilance, kjer se beleži zaznavanje morebitnih varnostnih signalov na ravni EU. Smrtne primere ali življenje ogrožajoča stanja ter vse v naprej določene neželene učinke posebnega pomena, t. i. AESIs (angl. Adverse Event of Special Interest) za zadevna cepiva, pa se pošilja v EudraVigilance v najkrajšem možnem času. Poročan neželeni učinek še ne pomeni nujno tudi vzročne povezanosti, saj je le-te potrebno strokovno pregledati in oceniti.

17. Ali iz uradnih podatkov pristojnega evropskega regulatorja za odobritev cepiv in zdravil (EMA) oziroma naslovnega pristojnega nacionalnega organa – JAZMP, ali iz navodil za uporabo oziroma v povzetku glavnih značilnosti cepiv zoper SARS-CoV-2 izhaja, da so cepiva zoper SARS-CoV-2, ki so na trgu na območju republike Slovenije varna za mladoletnike, otroke in dojenčke?

Prosimo, glejte odgovor na naslednje vprašanje.

18. Če je odgovor na predhodno vprašanje DA, na podlagi katere študije na ljudeh je dokazana varnost za mladoletnike, otroke in dojenčke? Prosim za povezavo do študije.

Prilagamo podatke glede varnosti cepiv proti covid-19, ki so dostopna na območju Republike Slovenije, pri mladoletnikih, otrocih in dojenčkih.

Cepivo Comirnaty (BioNTech/Pfizer)

Cepivo Comirnaty je bilo odobreno za uporabo pri mladostnikih starih od 16 -18 let že v sklopu pridobitve DzP¹. Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (angl. Committee for Medicinal Products for Human Use, v nadaljevanju CHMP) je dne 28. 05. 2021 priporočil odobritev razširitve indikacije za uporabo cepiva Comirnaty pri mladostnikih starih od 12-15 let², dne 25. 11. 2021 pa je priporočil odobritev razširitve indikacije, ki vključuje uporabo pri otrocih, starih od 5 do 11 let³.

Pri mladostnikih, starih od 12-15 let, je priporočen odmerek cepiva Comirnaty enak odmerku pri osebah, starih 16 let in več. Učinkovitost zdravila Comirnaty je bila izračunana pri skoraj 2000 otrocih, starih od 12 do 15 let, ki niso imeli nobenih znakov predhodne okužbe. Od 1005 otrok, ki so prejeli cepivo, nobeden ni zbolel za covid-19 v primerjavi s 16 otroki od 978, ki so prejeli placebo injekcijo. To pomeni, da je bilo cepivo v tej študiji 100-odstotno učinkovito pri preprečevanju covid-19 (čeprav bi dejanska stopnja lahko znašala med 75% in 100%). Najpogostejši neželeni učinki pri otrocih, starih od 12 do 15 let, so bili podobni tistim pri ljudeh, starih 16 let in več. Vključujejo bolečino na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlico in zvišano telesno temperaturo. Ti učinki so običajno blagi ali zmerni in se izboljšajo v nekaj dneh po cepljenju. Na podlagi dobljenih podatkov je CHMP zaključil, da koristi zdravila Comirnaty v tej starostni skupini odtehtajo tveganja.

Pri otrocih, starih od 5 do 11 let, je priporočen odmerek cepiva Comirnaty nižji od odmerka pri ljudeh, starih 12 let in več (10 µg v primerjavi s 30 µg).

Glavna študija pri otrocih, starih od 5 do 11 let, je pokazala, da je bil imunski odziv na cepivo Comirnaty v nižjem odmerku (10 µg) v tej starostni skupini primerljiv s tistim, ki so ga opazili pri večjem odmerku (30 µg) pri ljudeh starosti od 16 do 25 let (merjeno s stopnjo protiteles proti SARS-CoV-2). Učinkovitost cepiva Comirnaty so izračunali pri skoraj 2.000 otrocih, starih od 5 do 11 let, ki niso imeli nobenih znakov predhodne okužbe. Ti otroci so prejeli cepivo ali placebo (injekcija brez zdravilne učinkovine). Od 1.305 otrok, ki so prejeli cepivo, so trije zboleli za covid-19 v primerjavi s 16 od 663 otrok, ki so prejeli placebo. To pomeni, da je bilo cepivo v tej študiji 90,7-odstotno učinkovito pri preprečevanju simptomatskega covid-19 (čeprav bi dejanska stopnja lahko znašala med 67,7% in 98,3%).

Najpogostejši neželeni učinki pri otrocih, starih od 5 do 11 let, so bili podobni tistim pri ljudeh, starih 12 let in več. Vključujejo bolečino na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, pordelost in oteklino na mestu injiciranja, bolečine v mišicah in mrzlico. Ti učinki so običajno blagi ali zmerni in se izboljšajo v nekaj dneh po cepljenju.

CHMP je zato zaključil, da koristi cepiva Comirnaty pri otrocih, starih od 5 do 11 let, odtehtajo tveganja, zlasti pri tistih s stanji, ki povečujejo tveganje za hudo okužbo s covid-19.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

Cepivo Spikevax (Moderna)

Cepivo Spikevax podjetja Moderna je trenutno odobreno za uporabo pri ljudeh, starejših od 12 let.

Podatki o varnosti cepiva Spikevax pri mladostnikih so bili zbrani v randomizirani, s placebom nadzorovani, za opazovalce slepi klinični študiji 2./3. faze, ki še poteka v ZDA in v kateri sodeluje 3.726 udeležencev, starih od 12 do 17 let, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva Spikevax (n = 2.486) ali placeba (n = 1.240) (NCT04649151). Demografske značilnosti so bile podobne med udeleženci, ki so prejemali cepivo Spikevax, in tistimi, ki so prejemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let, poročali najpogosteje, so bili bolečina na mestu injiciranja (97 %), glavobol (78 %), utrujenost (75 %), mialgija (54 %), mrzlica (49 %), aksilarno otekanje/občutljivost (35 %), artralgija (35 %), navzea/bruhanje (29 %), otekanje na mestu vboda (28 %), eritem na mestu vboda (26 %) in povišana telesna temperatura (14 %).

EMA je s strani imetnika dovoljenja za promet prejela vlogo za uporabo cepiva Spikevax pri otrocih, starih od 6 do 11 let. EMA bo sporočila izid svoje ocene predvidoma v približno 2 mesecih, razen če bo od imetnika potrebno pridobiti več podatkov. Dokler cepivo ni odobreno za otroke, mlajše od 12 let, se uporaba cepiva Spikevax šteje za uporabo v neskladju z SmPC.

Do 21. oktobra 2021 je bilo v EU/EGP osebam, mlajšim od 18 let, danih 13 milijonov odmerkov cepiva Comirnaty in 1,3 milijona odmerkov zdravila Spikevax.

Za več informacij prilagamo naslednje povezave:

Cepivo Vaxzevria (AstraZeneca) in COVID-19 Vaccine Janssen

Cepivi Vaxzevria (AstraZeneca) in COVID-19 Vaccine Janssen nista odobreni za uporabo pri mlajših od 18 let.

19. Ali so že znani morebitni dolgoročni stranski učinki ali morebitne dolgoročne negativne posledice za zdravje ljudi zaradi cepljenja s cepivi zoper Sars-CoV-2, ki so dostopna na območju Republike Slovenije?

Prosimo, glejte odgovor naslednje vprašanje.

20. Ali so že znani vsi kratkoročni stranski učinki ali morebitne negativne posledice za zdravje ljudi zaradi cepljenja s cepivi zoper Sars-CoV-2, ki so dostopna na območju Republike Slovenije?

Zbiranje in obravnava poročil o domnevnih neželenih učinkih cepiv poteka tako na nacionalni ravni (na NIJZ, JAZMP, obravnava določenih poročil pa tudi v sodelovanju z MZ), kot tudi na EU ravni od začetka cepljenja proti covidu-19. Kot predhodno navedeno, JAZMP vsa poročila, enako kot vse države članice EU, posreduje v bazo EudraVigilance, kar pomeni, da so tudi naša poročila vključena v spremljanje varnosti cepiv na ravni EU. Smrtne primere ali življenje ogrožajoča stanja ter vse, v naprej določene neželene dogodke posebnega pomena (AESIs) za zadevna cepiva se pošilja v EudraVigilance v najkrajšem možnem času.

Domnevni neželeni učinki po cepljenju proti covidu-19, poročani v Sloveniji, so objavljeni v poročilih NIJZ, ki so dostopna na naslednji povezavi: https://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-covid-19-za-strokovno-javnost.

Do sedaj zbrani podatki o varnosti so na voljo v Evropskem javnem poročilu za posamezno cepivo (EPAR), v katerem so tudi mesečne posodobitve podatkov o varnosti (glejte tudi odgovor na 10. vprašanje), do sedaj znani neželeni učinki pa so opisani v povzetku glavnih značilnosti (glejte poglavje 4.8 Neželeni učinki) in navodilih za uporabo (glejte poglavje 4 Možni neželeni učinki).

V okviru zagotavljanja varne uporabe cepiv je zagotovo pomembno spremljanje tako kratkoročnih kot dolgoročnih neželenih učinkov, pri čemer se, kot pri vseh zdravilih, vedno ocenjuje razmerje med koristjo in potencialnimi tveganji ob upoštevanju kliničnih koristi zdravila/cepiva in dolgoročnih posledic same bolezni.

21. Ali je dokončno znana učinkovitost cepiv zoper SARS-CoV-2, ki so dostopna na območju Republike Slovenije, ali se podatki o učinkovitosti še zbirajo in dopolnjujejo?

Kljub temu, da je na voljo že sorazmerno veliko podatkov o kratkoročni do srednjeročni učinkovitosti cepiv proti covid-19, se podatki o dolgoročni učinkovitosti cepiv še zbirajo in dopolnjujejo s podatki iz študij faze 4, namenjene spremljanju uspešnosti že dovoljenega zdravila za dovoljeno indikacijo in ugotavljanju redkih neželenih učinkov. Preiskovancem v osrednjih kliničnih preskušanjih faze 3 se bo sledilo do 2 leti (za cepiva Comirnaty, Spikevax, Janssen) oz. do 1 leta (Vaxzevria) po prejetju drugega oz. zadnjega odmerka cepiva, z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti in učinkovitosti. Poleg podatkov o trajanju zaščite proti okužbi s SARS-CoV-2 bodo izsledki osrednjih in drugih kliničnih preskušanj vsebovali tudi podatke o stopnji učinkovitosti cepiv pri imunsko oslabljenih ljudeh, nosečnicah, in ali cepiva preprečijo asimptomatsko okužbo.

Poleg kliničnih preskušanj v sklopu pridobitve dovoljenja za promet bodo neodvisne študije cepiv proti covid-19, ki jih usklajujejo organi EU, in podatki iz opazovalnih raziskav dali tudi več informacij o dolgoročni varnosti in učinkovitosti/koristi cepiva za splošno populacijo. Informacije o potekajočih opazovalnih študijah v zvezi s covid-19 v EU so na voljo v elektronskem registru post-avtorizacijskih študij Evropske unije (EU PAS Register), dosegljivem na https://www.encepp.eu/encepp/studiesDatabase.jsp, informacije v zvezi z opazovalnimi raziskavami pa preko spletne povezave https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/monitoring-covid-19-medicines-0.

22. Ali je uradno, s strani pristojnega evropskega regulatorja EMA oziroma JAZMP in skladno z navodili za uporabo proizvajalcev cepiv že znano, da se lahko brez posledic za človekovo zdravje, isto osebo cepi zoper SARS-CoV-2 s cepivi različnih proizvajalcev? Če je odgovor DA, prosim za povezavo do študije.

EMA ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) sta izdala priporočila glede heterolognega cepljenja proti covid-19 (t. j. cepljenja z različnimi cepivi).

Dokazi iz študij, ki so preučevale režim heterolognega cepljenja, kažejo, da kombinacija vektorskih in mRNK cepiv spodbudi dobro proizvodnjo protiteles proti virusu SARS-CoV-2 in višji T-celični odziv kot pri uporabi istega cepiva (homologno cepljenje), bodisi pri primarnem ali poživitvenem cepljenju. Heterologno cepljenje so ljudje na splošno dobro prenašali.

Uporaba vektorskega cepiva kot drugega odmerka pri primarnem cepljenju ali uporaba dveh različnih mRNK cepiv je manj dobro raziskana.

Medtem ko potekajo raziskave z namenom pridobivanja več podatkov o dolgoročni varnosti, trajanju imunosti in učinkovitosti takega režima cepljenja, lahko uporaba heterolognih cepiv ponudi fleksibilnost glede možnosti cepljenja, zlasti v primeru, če določeno cepivo ne bi bilo na voljo.

Tehnična priporočila in nasveti glede heterolognega primarnega ter poživitvenega cepljenja proti covid-19 je EMA objavila na naslednji povezavi:

https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-ecdc-recommendations-heterologous-vaccination-courses-against-covid-19.

Prilagamo vezavo do preliminarnim podatkov kliničnega preskušanja na 458 ljudeh, ki je primerjalo varnost, reaktogenost ter humoralno imunogenost homolognega s heterolognim cepljenjem proti covid-19:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8528081/

23. Kdaj se za posamezno izmed cepiv zoper SARS-CoV-2 pričakuje izdelava končnega poročila o njihovi varnosti in učinkovitosti, ki so ga imetniki dovoljenj oziroma proizvajalci cepiv zoper SARS-CoV-2 dolžni predložiti pristojnemu evropskemu regulatorju (EMA)? Prosim za natančen datum za vsako izmed cepiv zoper SARS-CoV-2 dostopno na območju Republike Slovenije.

Ko je pogojno dovoljenje za promet (op: za informacije o pogojnem dovoljenju za promet glejte odgovor na 3., 4. in 5. vprašanje) izdano, mora imetnik dovoljenja za promet izpolniti določene obveznosti v določenih rokih. Te obveznosti vključujejo dokončanje tekočih ali novih kliničnih preskušanj z zdravilom/cepivom ali zbiranje dodatnih podatkov za potrditev, da razmerje med koristmi in tveganji zdravila/cepiva ostaja pozitivno. EMA objavi pogoje dovoljenja za promet v EPAR zdravila/cepiva.

Pogojno dovoljenje za promet se lahko spremeni v dovoljenje za promet z veljavnostjo 5 let, ko imetnik dovoljenja za promet izpolni naložene obveznosti in popolni podatki potrjujejo, da koristi zdravila/cepiva še naprej odtehtajo tveganja.

Tako kot za katero koli zdravilo, če novi podatki kažejo, da koristi zdravila ne odtehtajo več njegovih tveganj, lahko EMA sprejme regulativne ukrepe, na primer začasno ustavi ali pa prekliče dovoljenje za promet. EMA lahko sprejme tudi regulativne ukrepe, če podjetje ne izpolnjuje naloženih obveznosti.

Kot je navedeno že v odgovoru na 16. vprašanje, so podatki osrednjih kliničnih študij o varnosti in učinkovitosti odobrenih cepiv proti covid-19 predstavljeni v povzetku Evropskega javnega poročila o oceni cepiva (EPAR) in pripadajočem povzetku glavnih značilnosti zdravila (SmPC-ju), do katerih lahko dostopate na spodnjih povezavah Evropske agencije za zdravila (EMA), razdelkih “Assessment history” in “Product information”:

Končni podatki o učinkovitosti cepiv proti covid-19 bodo na voljo po zaključku osrednjih kliničnih preskušanj, ki sledijo preiskovancem do 2 leti (Comirnaty, Spikevax, Janssen) oz. do 1 leta (Vaxzevria) po prejetju drugega oz. zadnjega odmerka cepiva.

V odgovorih na 11. in 12. vprašanje je že bilo pojasnjeno, da je EMA objavila tudi načrt spremljanja varnosti in smernice za načrtovanje obvladovanja tveganja za cepiva proti covid-19, ki narekujejo, da imetnik dovoljenja za promet z zdravilom predloži periodična posodobljena poročila o varnosti (angl. Periodic safety update report, PSUR) v oceno regulativnim organom vsakih 6 mesecev v prvih letih registracije zdravila. Za cepiva proti covid-19 se pričakuje, da bodo imetniki dovoljenja za promet, poleg rednih PSUR, Evropski agenciji za zdravila predložili tudi mesečne povzetke varnosti cepiva. Ti bodo med drugim vključevali informacije o prijavljenih domnevnih neželenih učinkih, vključno z neželenimi dogodki posebnega pomena (angl. Adverse events of special interest AESI), in podatke o prodaji.

Mesečni povzetki varnosti cepiv se nahajajo na naslednjih povezavah:

V skladu s podatki, pridobljenimi iz osrednjih in drugih kliničnih preskušanj, ter s tekočimi podatki o varnosti cepiv, se redno posodablja povzetek Evropskega javnega poročila o oceni cepiva (EPAR) in povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC). Končno poročilo kliničnega preskušanja, s popolnimi podatki o varnosti in učinkovitosti cepiva bo imetnik dovoljenja za promet moral predložiti regulatornemu organu po zaključku osrednjega kliničnega preskušanja, katerih predvideni datumi zaključka so navedeni v odgovoru na 9. vprašanje.

24. Kdaj se za posamezno izmed cepiv zoper SARS-CoV-2 pričakuje zaključek kliničnih študij na območju Evropske unije? Prosim za natančen datum za vsako izmed cepiv dostopnih na območju Republike Slovenije.

Vsako izmed cepiv proti covid-19, dostopnih na območju Republike Slovenije, je bilo za namen pridobitve (pogojnega) dovoljenja za promet vključeno vsaj v eno osrednje klinično preskušanje. Vsa osrednja klinična preskušanja za omenjena cepiva še vedno potekajo, z izjemo enega kliničnega preskušanja s cepivom Vaxzevria (COV003), ki naj bi se zaključilo septembra 2021. Vsi predvideni datumi zaključkov preskušanj so navedeni v odgovoru na 9. vprašanje. Ob tem velja poudariti, da nobeno osrednje klinično preskušanje ne poteka izključno v Evropski Uniji, oziroma večina omenjenih kliničnih preskušanj ne poteka v EU, temveč v ZDA, Peruju, Čilu ter Združenem Kraljestvu.

Na območju EU pa poteka izjemno veliko število neodvisnih kliničnih preskušanj s cepivi proti covid-19. Vsa intervencijska klinična preskušanja so registrirana v Registru kliničnih preskušanj EU, ki se nahaja na povezavi:

https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/search

Zaradi samega številčnega obsega priglašenih kliničnih preskušanj je tako nemogoče oceniti, kdaj bodo klinična preskušanja na območju Evropske Unije zaključena.

25. Ali so cepiva, ki se uporabljajo v Sloveniji, preverjena v neodvisnem laboratoriju?

Za cepiva je, poleg že sicer strogih zahtev, ki veljajo za vsa zdravila, v Evropski direktivi o zdravilih in slovenskem zakonu predpisana še posebna kontrola kakovosti vsake serije cepiva. To pomeni, da se poleg analiznega preskušanja, ki ga na vsaki seriji cepiva izvede proizvajalec, pred sprostitvijo serije na trg izvede še neodvisna kontrola. Izvajajo jo specializirani uradni laboratoriji (OMCL – Official Medicines Control Agency), neodvisni od farmacevtske industrije in povezani v Evropsko mrežo uradnih kontrolnih laboratorijev (GEON, https://www.edqm.eu/en/general-european-omcl-network-geon), ki jo koordinira Evropski direktorat za kakovost zdravil (EDQM).

V Sloveniji naloge posebne kontrole vrši Uradni kontrolni laboratorij, ki deluje v okviru Nacionalnega kontrolnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in je polnopravni član mreže uradnih kontrolnih laboratorijev.

Vsaka posamezna serija cepiva, ki se uporablja v Sloveniji, je preizkušena v enem od neodvisnih evropskih uradnih kontrolnih laboratorijev usposobljenih za tovrstne analize. Parametri, ki se preverjajo za vsako posamezno cepivo, so dogovorjeni znotraj mreže OMCL in so javno objavljeni na spletni strani EDQM. Poleg analiznega preskušanja uradni laboratorij izvede tudi pregled proizvodne dokumentacije posamezne serije cepiva. Ko se prepriča v ustrezno kakovost preverjane serije cepiva, neodvisni uradni kontrolni laboratoriji izda OCABR certifikat (Official Control Authority Batch Release), ki ga priznajo vsi ostali člani evropske mreže kontrolnih laboratorijev, torej tudi slovenski laboratorij. To je tako imenovani postopek poenotenega sproščanja na osnovi neodvisne kontrole kakovosti vsake posamezne serije cepiva pred sprostitvijo na trg in predstavlja pomemben del strategije za zagotavljanje kakovostnih cepiv v evropskem prostoru.

26. Na spletu je zaslediti poročilo prof. dr. Pabla Campre iz Madrida, ki navaja, da cepiva proti covidu-19, vsebujejo grafen oksid. Ali so navedbe resnične?

Poročilo prof. dr. Pabla Campre iz Madrida je preučila EMA. Zaključki v tem poročilu glede vsebnosti »grafen oksida« v cepivih so narejeni na podlagi predvidevanj in niso znanstveno podprti ali dokazani. »Grafen oksid« ni sestavina cepiv in se ne uporablja v proizvodnji cepiv. V proizvodnih enotah se ne nahaja in ni nikakršnih dokazov, da bi lahko bil dodan v cepiva. Odgovorni strokovnjaki za zagotavljanje kontrole kakovosti cepiv in zagotavljanje kakovosti tako s strani proizvajalcev kot tudi s strani uradnih kontrolnih laboratorijev, odgovornih za sproščanje cepiv, potrjujejo, da je vsaka serija cepiv proti covidu-19 v EU pred sprostitvijo ustrezala oz. ustreza kakovostnim standardom. Tudi glede serij, ki naj bi vsebovale »grafen-oksid«, prijave glede odstopanja kakovosti ni bilo. Glede na različne procese proizvodnje cepiv proti covidu-19 in postopke proizvodnje grafena, prisotnost grafena ali njegovih derivatov v cepivih ni verjetna.

Z zagotavljanjem kakovosti cepiv, ki je z ustreznimi postopki vgrajena v sam proces proizvodnje cepiv, s predpisanimi postopki kontrole kakovosti ter dodatnimi analizami vsake serije cepiva pred sprostitvijo na trg s strani neodvisnega laboratorija je dokazano, da cepiva »grafena«, njegovih derivatov ali morebitnih drugih snovi, ki niso navedene v sestavi cepiv, ne vsebujejo.

27. Na socialnem omrežju je ogromno nasprotujočih informacij glede cepiv proti covidu-19. Ali lahko navedete verodostojne povezave?

V poplavi informacij, razpoložljivih na svetovnem spletu in socialnih omrežjih, med katerimi so bistveno hitreje in lažje dostopne ravno zavajajoče in celo lažne informacije, ki žal lahko hitro vodijo v zmotne zaključke, vas spodbujamo, da za verodostojne in relevantne informacije v zvezi z boleznijo covid-19 in njenim zdravljenjem obiščete spletne strani uradnih institucij:

Za zanesljive vire informacij v zvezi s cepivi in cepljenjem obiščite tudi spletne strani zdravstvenih organizacij na nacionalni in mednarodni ravni, dosegljive preko spletne strani:

https://vaccination-info.eu/sl/zanesljivi-viri,

oziroma neposredno spletne strani:

28. Kako se je smiselno lotevati branja (ne)strokovnih člankov - o nevarnosti cepiv proti covidu-19?

Vprašanje je javno objavljeno na spletni strani Zdravniške zbornice, objavljamo povezavo do odgovora:

https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2021/08/19/odgovor-kolegici-glede-%C4%8Dlanka-o-nevarnosti-cepiv-proti-covid-19.

© 2022 JAZMP. Vse pravice pridržane. Pravno obvestilo
Prepovedana je kakršnakoli zloraba podatkov. Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
Vsebine se ne sme reproducirati, distribuirati, interpretirati, prevajati ali prilagajati, delno ali v celoti, v kakršni koli obliki ali na kakršen koli način, brez predhodnega dovoljenja JAZMP.

Vprašanja in odgovori glede cepiv proti covidu-19

JAZMP

O AGENCIJI

HITRE POVEZAVE