Nadzor na področju kliničnih preskušanj

Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem kliničnih preskušanj zdravil v humani medicini v Republiki Sloveniji so pristojni farmacevtski inšpektorji, ki delujejo v okviru JAZMP. Inšpekcijski nadzor se lahko izvede pred začetkom, med potekom in/ali po zaključku kliničnega preskušanja. Inšpekcijski nadzor se lahko izvede tudi kot del postopka za pridobitev ali vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravilom.

Dobra klinična praksa  (ICH GCP) je mednarodni etični in znanstveni kakovostni standard za načrtovanje, izvajanje, evidentiranje in poročanje preskušanj, ki vključujejo sodelovanje ljudi. Upoštevanje načel dobre klinične prakse pri izvajanju kliničnih preskušanj zdravil za humano uporabo naj bi zagotovilo varnost, zaščito pravic in dobro počutje preizkušancev ter verodostojnost rezultatov preskušanja, zato farmacevtski inšpektorji v okviru inšpekcijskih nadzorov preverjajo skladnost izvajanja kliničnih preskušanj z dobro klinično prakso.

Udeleženci v kliničnem preskušanju ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v postopku kliničnega preskušanja zdravila so določeni tudi v Pravilniku o kliničnih preskušanjih zdravil (Uradni list RS, št. 54/2006 in 17/2014 – ZZdr-2).

Inšpekcijski nadzor se izvaja:

• na mestu preizkušanja (pri raziskovalcu)*

• pri sponzorju ali njegovem pogodbeniku**

• v bioanaliznem laboratoriju***

• pri izdelovalcu zdravila

 

*Ti nadzori so najbolj pogosti. Pri inšpekcijskem nadzoru farmacevtski inšpektorji pregledujejo dokumente, ki jih morajo imeti v skladu z ICH GCP raziskovalci in morajo biti farmacevtskim inšpektorjem na voljo za inšpekcijski nadzor. Poleg dokumentacije, vezane na študijo, ki se nahaja v dosjeju raziskovalca (ISF, »Investigator Site File«), pregledajo tudi dokumente kakovosti (SOP-je, navodila, obrazce), vključno z evidencami o usposabljanju za osebje, ki sodeluje pri kliničnem preskušanju, ter zdravstveno dokumentacijo bolnikov (»Hospital Charts«), ki so bodisi bili vključeni v klinično preskušanje, ali so samo podpisali prostovoljni informirani pristanek (ICF, »Informed Consent Form«), vendar niso bili primerni za vključitev v klinično preskušanje. Osredotočajo se na ustreznost izvornih podatkov in njihovo skladnost s poročanimi podatki v CRF (»Case Report Form«, testni list preizkušanca), vključitvene in izključitvene kriterije, poročanje neželenih učinkov, dokazila o monitoriranju klinične študije, shranjevanje dokumentacije ter shranjevanje in rokovanje z zdravili. Obveznosti in odgovornosti raziskovalca so določene v poglavju 4 ICH GCP. V času inšpekcijskega nadzora na mestu preskušanja lahko inšpektorji dostopajo do katerihkoli podatkov, ki se nanašajo na klinično preskušanje in se nahajajo v papirnati ali elektronski obliki. V primeru elektronskih sistemov in baz podatkov (eCRF, IWRS ipd.) je potrebno vsakemu inšpektorju zagotoviti geslo za dostop, in sicer s pogledom in funkcionalnostmi, ki so najmanj take, kot jih ima monitor. V času inšpekcijskega nadzora na mestu preskušanja inšpektorji preverjajo izvajanje kliničnega preskušanja v celoti in tudi, kako so raziskovalci oz. osebje na mestu preskušanja spretni pri rokovanju s temi sistemi. Zato je pomembno, da si raziskovalec v času nadzora (ki je predhodno napovedan) vzame čas za sodelovanje z inšpektorji. Prisotnost monitorja med inšpekcijskim nadzorom je dobrodošla, vendar monitor ne more odgovarjati na vprašanja inšpektorjev, ki se tičejo ravnanj in odločitev raziskovalca.

**Sponzor je poslovni subjekt oziroma posameznik, ki prevzame odgovornost za začetek, vodenje oziroma financiranje kliničnega preskušanja zdravila. Obveznosti in odgovornosti sponzorja so določene v poglavju 5 ICH GCP.

***V bioanaliznih laboratorijih izvajajo analize v okviru študij biološke uporabnosti za dokazovanje bioekvivalence generičnih zdravil z originatorskimi zdravili.