BIOLOŠKA ZDRAVILA
Biološka zdravila vsebujejo učinkovine biološkega izvora (človeškega, živalskega, mikrobiološkega). Tako med biološka zdravila uvrščamo imunološka zdravila (npr. cepiva), zdravila pripravljena iz človeške krvi ali plazme, zdravila za napredne oblike zdravljenja (celična terapija, genska terapija, tkivno inženirstvo), zdravila pridobljena z biotehnološko proizvodnjo in druga zdravila biološkega izvora.
Biološka zdravila predstavljajo pomemben mejnik pri zdravljenju ali lajšanju simptomov nekaterih bolezni kot so rakave bolezni, presnovne bolezni, mišično-živčne bolezni, motnje v rasti, kronična avtoimunska vnetna revmatična obolenja. Omenjena zdravila bistveno prispevajo k uspešnemu zdravljenju ter kvaliteti življenja bolnikov. V primerjavi z zdravili kemijskega izvora sta razvoj in proizvodnja bioloških zdravil zahtevnejša, kar se odraža tudi v ceni teh zdravil.
Ko se originalnim biološkim zdravilom izteče obdobje zaščite, lahko na trg vstopijo podobna biološka zdravila, ki so zelo podobne različice prvotno odobrenih bioloških zdravil, posledično pa je njihov razvoj cenejši. V Sloveniji je nekaj podobnih bioloških zdravil že prisotnih. V bližnji prihodnosti pa pričakujemo, da bo bolnikom na voljo vse več tovrstnih zdravil.
PODOBNA BIOLOŠKA ZDRAVILA
Podobno biološko zdravilo (PBZ) je biološko zdravilo, ki je zelo podobno že odobrenemu zdravilu v EU (originalno oz. referenčno zdravilo). Podobna biološka zdravila niso povsem primerljiva z generičnimi zdravili, ki so večinoma pridobljena s kemijsko sintezo in je mogoče izdelati povsem enako učinkovino originalni. Podobno biološko zdravilo in njegovo referenčno zdravilo sta si zelo podobna, čeprav lahko med njima obstajajo manjše razlike. Te manjše razlike so posledica dejstva, da so učinkovine običajno velike in zapletene molekule, ki jih tvorijo žive celice.</p>
Podobna biološka zdravila (PBZ) se pridobivajo iz živih organizmov (npr. iz celic ovarijev kitajskega hrčka (CHO), kvasovk, bakterij), ki so bili spremenjeni s pomočjo tehnologije rekombinantne DNK tako, da proizvajajo želeno učinkovino biološkega izvora (npr. insulin, rastni hormon, monoklonsko protitelo). Zaradi variabilnosti biološkega sistema, kompleksnosti bioloških molekul ter zapletenih proizvodnih procesov obstaja pri referenčnih in podobnih bioloških zdravilih določena stopnja variabilnosti (lahko tudi med serijami istega zdravila). Stalen nadzor kakovosti bioloških zdravil (proučevanje fizikalno-kemijskih lastnosti, biološke aktivnosti, nečistote, sterilnosti in stabilnosti) zagotavlja, da so potencialne razlike znotraj sprejemljivega razpona in da ne vplivajo na varnost in učinkovitost.
Podobnost PBZ z referenčnim zdravilom se ugotovi na podlagi celovitih primerjalnih študij, ki morajo potrditi, da podobno biološko zdravilo nima klinično pomembnih razlik v primerjavi z referenčnim zdravilom v smislu kakovosti, biološke aktivnosti, varnosti, učinkovitosti in imunogenosti. Pri tem velja poudariti, da so podobna biološka zdravila odobrena na podlagi enakih standardov kakovosti, varnosti in učinkovitosti, kot se uporabljajo za vsa biološka zdravila odobrena v EU (npr. dobra proizvodna praksa, dobra klinična praksa, skladnost razvoja izdelka z znanstvenimi smernicami, ki jih je izdala Evropska agencija za zdravila, ter z drugimi mednarodnimi smernicami)
MEDSEBOJNO ZAMENJEVANJE BIOLOŠKIH IN PODOBNIH BIOLOŠKIH ZDRAVIL
Medsebojna zamenljivost pomeni možnost zamenjave določenega zdravila z drugim, ki ima pričakovano enak klinični učinek. V splošnem se za zamenjavo oz. t.i. preklop lahko odloči zdravnik, ki vodi zdravljenje, pod določenimi pogoji, odvisno od prakse v državah članicah EU, pa lahko zamenjava poteka tudi v lekarni.
Realni podatki, t.i. »real world data«, iz do zdaj zbranih študij kažejo, da je zamenjava referenčnega biološkega zdravila z njegovim podobnim biološkim zdravilom, ali podobnega biološkega zdravila z drugim podobnim biološkim zdravilom istega referenčnega zdravila ali podobnega biološkega zdravila z njegovim referenčnim zdravilom, varna. EMA priznava, da so z znanstvenega vidika podobna biološka zdravila zamenljiva (“Biosimilar medicines can be interchanged”). Odločitev o tem, ali so avtomatsko zamenljiva v lekarnah spada v pristojnost držav članic EU, ki imajo vzpostavljen potreben pravni okvir ter izdajajo predpise, smernice in mnenja na svojih področjih pristojnosti.
JAZMP ne uvršča bioloških zdravil in PBZ na seznam medsebojno zamenljivih zdravil, kot uvršča nekatera generična zdravila (Pravilnik, ki opredeljuje medsebojno zamenljiva zdravila). V Sloveniji, podobno kot v več drugih evropskih državah, za biološka zdravila velja, da jih na ravni lekarne brez posvetovanja z zdravnikom ni dovoljeno zamenjati. Predvsem ob uvedbi zdravljenja ima zdravnik možnost izbire podobnega biološkega zdravila.
Stališče JAZMP je, da je preklop med odobrenimi različicami določenega biološkega zdravila na začetku zdravljena ali med zdravljenem varen, ker poteka pod nadzorom zdravnika. Preklop se lahko nanaša na naslednje situacije:
- prehod z referenčnega zdravila na podobno biološko zdravilo
- prehod s podobnega biološkega zdravila na referenčno zdravilo
- prehod s podobnega biološkega zdravila na drugo podobno biološko zdravilo istega referenčnega zdravila.
Dokler za biološka zdravila niso na ravni držav članic EU oblikovani strokovni kriteriji in vpeljan sistem medsebojnega zamenjevanja, je odločitev, da se posameznemu pacientu predpiše biološko zdravilo, bodisi referenčno ali PBZ, oz. njihova zamenjava, omejena na klinično okolje in je predmet medicinske obravnave po posvetovanju s pacientom. Kot pri vseh bioloških zdravilih je potrebno ustrezno klinično spremljanje pacienta v skladu s kliničnimi smernicami.
UPORABA BIOLOŠKIH IN PODOBNIH BIOLOŠKIH ZDRAVIL V SLOVENIJI IN V EVROPI
Uporaba bioloških zdravil se je zaradi številnih dejavnikov, kot so spreminjanje demografskih podatkov in novi pristopi zdravljenja, znatno povečala. V Sloveniji je dostopnost zdravljenja z biološkimi zdravili primerljiva z drugimi evropskimi državami. Vendar pa statistični podatki kažejo, da se nekatera podobna biološka zdravila v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah še vedno relativno malo predpisujejo (IQVIA, 2026).
Konkurenca med različnimi biološkimi zdravili, vključno med podobnimi biološkimi zdravili, ustvarja večjo izbiro za bolnike in zdravstvene delavce ter nenazadnje povečuje dostopnost zdravil. Pričakovati je, da se bo trg podobnih bioloških zdravil, namenjenih za različne terapevtske indikacije na področju zdravljenja rakavih obolenj, kroničnih vnetnih bolezni kože, živčno-mišičnih bolezni, presnovnih bolezni, diabetesa, nevtropenije, motenj rasti, osteoporoze idr., v naslednjih letih znatno povečeval. Velja izpostaviti, da imamo na evropskem trgu že po tri ali več podobnih bioloških zdravil z različnim tržnim imenom, a enako učinkovino (EMA: Humana zdravila_PBZ), zato je bistvenega pomena, da se krepi zaupanje v podobna biološka zdravila.
Pri tem je treba poudariti, da nobeno PBZ, ki je bilo doslej odobreno v EU, ni bilo umaknjeno s tržišča ali odvzeto iz razlogov, povezanih z varnostjo ali učinkovitostjo. Podatki nekaterih študij o zamenjavi biološkega zdravila s podobnim biološkim zdravilom tudi kažejo, da je zamenjava povsem varna in ni dokazov o pojavu redkih imunskih reakcij ob preklopu na PBZ (Kurki, P. et al. (2021); Pinheiro, L.C., (2021); Druedahl, L.C. (2022) ; Barbier, L. (2020) ; Herndon TM. et al., (2023)). Težnja EMA je, da se medsebojna zamenljivost , ki poteka pod nadzorom zdravnika, ustrezno podpre z aktivnim post-marketinškim spremljanjem neželenih dogodkov ob zamenjavi zdravila ter z izboljšanim poročanjem o neželenih učinkih in analizo le-teh.
