INFORMACIJE ZA FIZIČNE IN Informacije za fizične in pravne osebe, ki želijo proizvajati ali na trgu omogočati dostopnost zaščitnih mask v zameno za plačilo ali brezplačno

Verzija: 1.3

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) prejema vprašanja in zahtevke glede uvoza, distribucije in proizvodnje različnih tipov mask. V nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih napotkov in podlag za regulatorno obravnavo različnih zaščitnih mask v okviru grožnje Covid-19.

 Maske se delijo glede na namen njihove uporabe. Pridevnik »zaščiten« je generičen termin, ki sam po sebi ne omogoča opredelitve izdelka za namen določitve obveznosti, ki jih morajo izpolniti poslovni subjekt, ki opravljajo aktivnosti uvoza, distribucije ali proizvodnje takšnih izdelkov. Vse maske do neke meri ščitijo, odvisno pa je, ali primarno ščitijo tistega, ki masko nosi, ali pa je njihov primarni namen zaščita okolice pred tistim, ki nosi masko.

 Maske se obravnavajo kot medicinski pripomoček zgolj v primeru, da jih je tako opredelili proizvajalec, torej, da je izdelek opredeljen za uporabo v zdravstvene, medicinske namene za preprečevanje bolezni. Maske, ki filtrirajo delce – zaščitne filtracijske maske, ki pred infektivnimi delci varujejo tistega, ki jih nosi, kot izdelek spadajo med osebno varovalno opremo (OVO), ne glede na to, ali jih je proizvajalec sicer opredelil kot medicinski pripomočke ali ne.

 Medicinski pripomočki so v Republiki Sloveniji regulirani z Zakonom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/09; ZMedPri) in njegovimi podzakonskimi akti, s čimer so v slovenski pravni red prenesene določbe Direktive 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih.

Prvi korak pri vprašanju uvoza ali dobave mask je vprašanje za kakšne maske sploh gre. V nadaljevanju podajamo nekaj kratkih pojasnil za lažje razumevanje.

Doma narejene maske; osebne (higienske) obrazne maske; poizvedbe glede možnosti šivanja mask; poizvedbe glede primernosti materiala za proizvodnjo mask:

Maske narejene doma, zašite maske in maske za splošno uporabo (običajne obrazne maske), katerih proizvodnja je vzpostavljena ad-hoc v okviru grožnje Covid-19, načeloma niso medicinski pripomočki, če niso s strani tistega, ki jih proizvaja opredeljene kot take. V grobem bi lahko rekli, da če je maska eksplicitno opredeljena kot medicinska oz. kot kirurška in jo nekdo proizvede z namenom, da jo bo uporabljajo medicinsko osebje oz. kirurgi med posegi, gre za medicinski pripomoček. Če torej niso tako opredeljene pomeni, da niso predmet zakonodaje, ki ureja medicinske pripomočke in zato niso v pristojnosti JAZMP. Gre za »navadne izdelke«, za osebne zaščitne maske, ki pa same po sebi tudi ne smejo biti predstavljene ali dobavljane kot medicinski pripomočki, torej z nekimi definitivnimi zdravstvenimi trditvami o koristi, varovanju, zaščiti, ipd. Takšne maske so proizvedene v nemedicinske namene in se jim ne sme pripisovati funkcije ali lastnosti, ki jih nimajo. Ne glede na navedeno takšne maske vseeno predstavljajo neko osnovno bariero pred nosom in usti tistega, ki jih nosi, s čimer vsaj nekoliko zaščitijo pred trosenjem večjih kapljic iz dihal. Ob tem je pomembno tudi to, da material iz katerega so narejene omogoča normalno dihanje (predihanost maske).

Zaščitne maske, ki varujejo tistega, ki jih nosi; filtracijske maske; »respiratorji«; FFP2/3; osebna varovalna oprema

Primarni namen teh mask je zaščita tistega, ki jih nosi, pred aerosolom oziroma pred delci v zraku, v trenutni situaciji pred virusom. Svoj namen v osnovi dosegajo na dva načina, zaradi materiala, ki je neprepusten (filtracijski) za drobne delce in zato, ker tesnijo na kožo obraza. Takšne maske so primerne za vse, ki delajo v okolju, v katerem so lahko izpostavljeni nevarnostim, ki bi jim lahko povzročile hujšo obolenje ali celo smrt. Ne glede na to, ali jih uporabljajo zdravstveni delavci ali drugi poklici, spadajo takšne maske med osebno varovalno opremo (OVO) in so kot take predmet Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 33/18) in Uredbe 2016/425 o osebni varovalni opremi. Po tej uredbi tovrstne maske spadajo v najvišjo kategorijo III in morajo biti pred dajanjem na trg certificirane, saj so tvegan izdelek, ki lahko, če ni skladen z osnovnimi zahtevami glede učinkovitosti, povzroči resne negativne posledice. Organ pristojen za nadzor trga glede teh izdelkov, za ugotavljanje skladnosti in ocenjevanje tveganja teh izdelkov je Tržni inšpektorat.

Osebna varovalna oprema mora zadostiti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam. Proizvajalci tovrstne opreme oziroma tovrstnih mask, se lahko pri svoji proizvodnji sklicujejo na posebne tehnične rešitve, ki so podrobno navedene v harmoniziranih standardih. Evropski standard za opremo za varovanje dihal – polobrazne maske za zaščito pred delci – zahteve, preskušanje, označevanj, je EN 149:2001+A1:2009, ki opredeljuje kategorije maske in določa zahteve, ki jim mora takšna maska ustrezati. 

Napisano velja tudi za poslovne subjekte, ki tovrstnim maskam omogočajo dostopnost na trgu (jih uvažajo, dobavljajo, jih distribuirajo), torej, da morajo preveriti, ali je izdelek res kakovosten, torej, da zadosti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam in da izpolnjuje namen, za katerega je izdelek proizveden in za kakršnega je predstavljen.

 Poslovni subjekti, ki imajo namen proizvajati osebne varovalne maske, dati na trg Republike Slovenije oz. omogočiti dostopnost osebnih varovalnih filtracijskih mask naj se za vprašanja skladnosti (veljavnost certifikatov in ustreznosti), uvoza, carine, prodaje ali donacije, obrnejo na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki je za tovrstne izdelke pristojen.

 Medicinske obrazne maske; kirurške maske; obrazne zaščitne maske za dobavo/uporabo v zdravstvenih ustanovah:

Pri teh maskah gre največkrat za medicinski pripomočke, saj so tudi v osnovi s strani proizvajalcev namenjene za uporabo s strani zdravstvenega osebja, v zdravstvenih ustanovah ali s strani ljudi za zdravstvene namene. Pristojnost nad medicinskimi pripomočki ima JAZMP. Tovrstne maske morajo ustrezati osnovnim zahtevam glede varnosti in učinkovitosti. Skladnost z zakonodajo na področju medicinskih pripomočkov in skladnost z osnovami glede varnosti in učinkovitosti ugotavlja proizvajalec, ki na podlagi ugotovljene skladnosti sestavi izjavo o skladnosti in na izdelke oz. embalažo pripoji oznako CE (oznaka CE je opredeljena in prikazana v Prilogi XII Direktive o medicinskih pripomočkih: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1993L0042:20071011:SL:PDF in pomeni Conformité Européenne – evropska skladnost). 

 Proizvajalci tovrstnih mask, se lahko pri svoji proizvodnji sklicujejo na posebne tehnične rešitve, ki so podrobno navedene v harmoniziranih standardih. Daleč najpogosteje se za to, da se izkaže, da je medicinska obrazna maska skladna z osnovnimi zahtevami glede varnosti in učinkovitosti, uporablja in navaja harmoniziran standard EN 14683:2019+AC:2019 (Medicinske maske za obraz – zahteve in preskusne metode). Ta standard opisuje različne parametre testiranja za tovrstne maske. Maske deli v tri tipe – tip I in II, ki se razlikujeta glede filtracijske sposobnosti bakterij od znotraj navzven, ter maske tipa IIR (dodatna oznaka R – resistant), ki se od ostalih dveh tipov razlikujejo po tem, da morajo biti z zunanje strani odporne tudi na brizge tekočine in te tekočine ne smejo prepuščati v notranjost, ravno iz razloga, da ščitijo kirurga med posegom pred brizgi tekočine, npr. krvi. Prave kirurške maske oz. vsaj take bi naj redno uporabljali kirurgi med posegi, kjer lahko pride do brizgov tekočine, so medicinske obrazne maske tipa IIR. Na tem mestu naj pojasnimo, da se sicer besedna zveza »kirurška maska« uporablja v generičnem smislu, pri čemer se sicer največkrat misli medicinsko obrazno masko (tipa II ali IIR).

Proizvajalec tovrstnih mask je tisti, ki v izjavi o skladnosti izjavi na kakšen način (recimo z upoštevanjem standarda) je za svoje maske dosegel skladnost in opredeli za kakšne maske gre.

 Proizvajalec iz tretje države, mora pred dajanjem pripomočkov na trg Evropske unije (tudi Republike Slovenije) imenovati pooblaščenega predstavnika. Pooblaščeni predstavnik je poslovni subjekt, ki predstavlja proizvajalca, omogoča dostopnost do tehnične dokumentacije in izjave o skladnosti ter komunicira z regulatornimi organi. Proizvajalec iz tretje države ima lahko v EU le enega pooblaščenega predstavnika. Poslovni subjekt, ki pa primarno dobavlja/prodaja/omogoča dostopnost določenemu medicinskemu pripomočki na trgu EU pa je uvoznik (če logistično dobavi pripomočke iz tretje države) oz. trgovec na debelo, (ali pa na drobno), če dobavlja v Republiko Slovenijo pripomoček iz katere druge države EU. Subjekt, ki izvaja promet z medicinski pripomočki na drobno mora imeti specializirano prodajalno. Izjema velja za pripomočke razreda I ali IIa, za katere proizvajalec ni predvidel navodil za uporabo, ki se lahko prodajajo tudi v ostalih prodajalnah.

 Za poslovne subjekte, ki imajo namen dobavljati medicinske obrazne maske (medicinske pripomočke), je eden izmed prvih korakov ta, da od proizvajalca oz. njihovega dobavitelja ugotovijo, ali ima proizvajalec, če je ta iz tretje države, že pooblaščenega predstavnika za zadevni medicinski pripomočke v EU. V kolikor ga nima, bo moral zadevni poslovni subjekt postati pooblaščeni predstavnik v EU za proizvajalca iz tretje države.

 Kot pooblaščeni predstavnik, uvoznik, trgovec na debelo ali na drobno mora poslovni subjekt priglasiti svojo dejavnost pri JAZMP. Obrazce za priglasitev dejavnosti najdete tukaj: https://www.jazmp.si/medicinski-pripomocki/splosno-o-medicinskih-pripomockih/obrazci/ v kategoriji Registracija poslovnih subjektov v registre dejavnosti. Pooblaščeni predstavnik s sedežem v Republiki Sloveniji, mora poleg registracije dejavnosti pri JAZMP, v register medicinskih pripomočkov vpisati tudi medicinske pripomočke (https://www.jazmp.si/medicinski-pripomocki/registracija-medicinskih-pripomockov/).

Uvoznik mora izpolnjevati obveznosti, ki jih določa 54. člen ZMedPri, in drugega poglavja Pravilnika o proizvodnji in prometu z medicinskimi pripomočki (Uradni list RS, št. 37/10).

 Ostali relevantni viri in informacije:

Več o standardih za varovalno opremo in medicinske pripomočke je na voljo na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: https://www.gov.si/novice/2020-03-20-standardi-za-zascitno-opremo/

 Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je v luči grožnje Covid-19 omogočil brezplačen dostop do določenih standardov s področja osebne varovalne opreme in medicinskih pripomočkov:

http://www.sist.si/aktualno-main/zdravstvo-brezplacne-dostop-do-standardov.html

Najvišja prioriteta Evropske agencije za zdravila (EMA) je hiter razvoj ter odobritev učinkovitih in varnih zdravil za, ter cepiv proti COVID-19. Tekom preteklih tednov in mesecev se je EMA povezala z mnogimi razvijalci zdravil za COVID-19, katerih razvijanje je trenutno v poteku. Kljub temu pa, na podlagi preliminarnih podatkov, obravnavanih na EMA, na tej točki nobeno zdravilo ni pokazalo učinkovitosti pri zdravljenju COVID-19.
Skupina za odzivanje v zvezi s COVID-19, ki deluje v okviru EMA, ima vzpostavljeno komunikacijo z razvijalci približno 40-ih zdravil, kar ji omogoča boljše razumevanje potencialnih zdravljenj.
Med potencialnimi zdravili za COVID-19, ki so trenutno v postopku kliničnih preskušanj z namenom ugotavljanja njihove učinkovitosti in varnosti, so:

• remdesivir (zdravilo v preskušanju)

• lopinavir/ritonavir (trenutno odobreno kot zdravilo za zdravljenje okuženih s HIV)

• klorokin in hidroksiklorokin (trenutno odobreni učinkovini na nacionalnih nivojih, za zdravljenje malarije ter nekaterih avtoimunskih bolezni, kot npr. revmatoidni artritis)

• sistemski interferoni, posebno interferon beta (trenutno odobren za zdravljenje bolezni kot je multipla skleroza)

• monoklonska protitelesa z delovanjem proti določenim komponentam imunskega sistema

Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) v imenu EMA podpira začetke večjih kliničnih preskušanj, saj so le-ti potrebni za pridobitev dovoljšne količine robustnih podatkov, ki bodo služili kot dokaz o učinkovitosti teh zdravil. Hkrati bodo podatki predstavljali podlago za ustrezne smernice zdravstvenemu osebju ter bolnikom in omogočili sprejemanje odločitev tudi na regulatorni ravni.
EMA ima prav tako vzpostavljeno komunikacijo z razvijalci približno 12-ih potencialnih cepiv proti COVID-19. Dve izmed teh cepiv sta že v fazi I kliničnih preskušanj. Ta preskušanja, ki se izvajajo na zdravih prostovoljcih, so potrebna v prvi vrsti. V splošnem je časovni okvir razvoja zdravil težko predvidljiv. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ter preteklih izkušenj z razvojem cepiv, EMA ocenjuje, da bo potrebno vsaj leto dni, preden bo cepivo proti COVID-19 pripravljeno na odobritev in na voljo v dovoljšnih količinah, da bo omogočena razširjena uporaba.
Skupina za odziv v okviru EMA bo nadaljevala svoje sodelovanje z razvijalci zdravil za in cepiv proti COVID-19. Njen cilj je tudi svetovanje na področju regulatornih zahtev, tako da bo lahko potencialno zdravilo na voljo bolnikom v karseda kratkem času, sprva v okviru kliničnih preskušanj, po odobritvi pa tudi na trgu.

Med pandemijo COVID-19, ki jo povzroča SARS-CoV-2, potekajo klinična preskušanja, namenjena dokazovanju varnosti in učinkovitosti učinkovin za novo indikacijo zdravljenja COVID-19, prav tako se zdravila uporabljajo eksperimentalno v klinični praksi. Protokoli zdravljenja in učinkovine, ki se pri tem uporabljajo, so navedeni v dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije: Klinična obravnava hude akutne okužbe dihal, kadar obstaja sum na bolezen COVID-19.

Delovna skupina za pripravo Evropskega kodeksa magistralnih zdravil za uporabo pri otrocih  (PaedF), ki deluje pri Evropskem direktoratu za kakovost zdravil (EDQM), v tej izjemni situaciji zbira obstoječe znanje o formulacijah zdravil za uporabo pri otrocih, ki vsebujejo učinkovine v preskušanju, kakor tudi o znanih zdravilih z dovoljenjem za promet. Na spletni strani EDQM je delovna skupina objavila doslej zbrane podatke o formulacijah z učinkovinami, ki se uporabljajo v kliničnem preskušanju ali eksperimentalno v klinični praksi po vsem svetu. Zbrani podatki se bodo nenehno posodabljali.

Podatki bodo dostopni do konca pandemije COVID-19 in kasneje uporabljeni kot osnova za izdelavo novih monografij.

Glede na izjemne okoliščine in izredne razmere zaradi pandemije COVID-19, delovna skupina PaedF ne more preveriti kakovosti zbranih formulacij v skladu z običajnimi postopki. Vse zainteresirane strani naprošajo, naj pošljejo morebitne dodatne zanesljive informacije o formulacijah in zdravilih na e-poštni naslov .

EDQM in delovna skupina PaedF ne dajeta nobenih priporočil glede uporabe zdravil za poskusno zdravljenje COVID-19, ki so zbrana v preglednicah, saj je razpoložljivo znanje o teh zdravilih omejeno. Predpisovalec ostaja odgovoren za oceno tveganj in koristi za vsakega pacienta posebej.

Povezava na spletno stran EDQM: https://www.edqm.eu/en/news/products-and-extemporaneous-preparation-paediatric-formulations-may-be-useful-treatment-covid

Med izrednim virtualnim sestankom, ki je potekal 2. aprila 2020, je Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) na Evropski agenciji za zdravila (EMA) izdal priporočila glede uporabe preiskovanega protivirusnega zdravila remdesivir za zdravljenje koronavirusne bolezni (COVID-19) v programih sočutne uporabe v Evropski uniji (EU).  

Programi sočutne uporabe, ki so vzpostavljeni na ravni posameznih držav članic EU, so namenjeni bolnikom z življenjsko ogrožajočo, kronično ali resno izčrpavajočo boleznijo, in jih ni mogoče vključiti v klinična preskušanja ali zadovoljivo zdraviti z zdravili, ki že imajo dovoljenje za promet.

Estonija, Grčija, Nizozemska in Romunija so tako zaprosile CHMP za mnenje o pogojih, pod katerimi bi lahko bolnikom s COVID-19 omogočili čimprejšnji dostop do zdravila remdesivir v okviru sočutne uporabe. Namreč, v resnih primerih lahko COVID-19 povzroči pljučnico, hud akutni respiratorni sindrom, odpoved več organov in smrt.

»Klinična preskušanja ostajajo zlati standard za zbiranje robustnih podatkov o varnosti in učinkovitosti zdravil v preskušanju, vendar je CHMP zaznal potrebo po sočutni uporabi v EU z usklajenim pristopom, da se s tem omogoči dostop do zdravila remdesivir za bolnike, ki jih ni mogoče vključiti v klinična preskušanja« je dejal dr. Harald Enzmann, predsednik CHMP. „CHMP spodbuja podjetje, da zagotavlja zdravilo remdesivir na pravičen in pregleden način vsem državam članicam, ki želijo sodelovati v mednarodnih kliničnih preskušanjih ali zdraviti bolnike v programih sočutne uporabe.“

V laboratorijskih študijah se je pokazalo, da je remdesivir učinkovit proti SARS-CoV-2 in drugim vrstam koronavirusa (tj. SARS-CoV in MERS-CoV), vendar pa obstajajo le omejeni podatki glede uporabe zdravila remdesivir pri bolnikih s COVID-19.

Cilj priporočil CHMP-ja je zagotoviti enoten pristop glede meril in pogojev uporabe zdravila remdesivir v programih sočutne uporabe še pred odobritvijo le-teh s strani držav članic. Priporočila so namenjena državam članicam EU, ki razmišljajo o vzpostavitvi takšnega programa. Implementacija priporočil ni obvezna. Priporočila opisujejo katerim bolnikom lahko zdravilo koristi, kako uporabiti remdesivir ter ponujajo predhodno pridobljene informacije o njegovi varnosti.

Poročilo o oceni in pogoji uporabe zdravila remdesivira za ta namen so na voljo na  EMA spletni strani: povzetek in pogoji in način uporabe.

Sporočilo za javnost si v angleškem jeziku lahko preberete na spletni strani EMA:  news

 Več o zdravilu

Remdesivir je protivirusno zdravilo, ki se preskuša za zdravljenje bolezni COVID-19. Remdesivir je „virusni zaviralec polimeraze RNA“ (zdravilo, ki moti proizvodnjo virusnega genetskega materiala in preprečuje, da bi se virus razmnoževal). Pokazal je široko in vitro učinkovitost proti različnim RNA virusom, vključno s SARS-CoV-2, in je bil prvotno razvit za zdravljenje virusne bolezni Ebola.

Remdesivir razvija podjetje Gilead Sciences, Inc. in se vnaša z infuzijo (kapljico) neposredno v žilo.

 Več o postopku

Več informacij o sočutni uporabi je na voljo na EMA spletni strani: https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/research-development/compassionate-use.

Klorokin in hidroksiklorokin, ki sta trenutno odobreni zdravili za zdravljenje malarije ter nekaterih avtoimunskih bolezni, se širom po svetu preiskujeta kot potencialni zdravili za zdravljenje koronavirusne bolezni (COVID-19). Vendar, učinkovitost zdravljenja COVID-19 s klorokinom ali hidroksiklorokinom mora biti še dokazana s študijami.

Zelo pomembno je, da bolniki in zdravstveno osebje uporabljajo klorokin in hidroksiklorokin samo v skladu z dovoljeno uporabo ali kot del kliničnih preskušanj oz. nujnih nacionalnih protokolov uporabe za zdravljenje COVID-19.

Tako klorokin kot hidroksiklorokin lahko imata resne neželene učinke, zlasti pri velikih odmerkih ali v kombinaciji z drugimi zdravili. Zdravil z učinkovino klorokin ali hidroksiklorokin se ne sme uporabljati brez recepta ali brez nadzora zdravnika; recepta se ne sme predpisovati izven njihove dovoljene uporabe, razen v primeru kliničnih preskušanj ali nacionalno dogovorjenih protokolov.

V teku so obsežna klinična preskušanja za pridobivanje robustnih podatkov o učinkovitosti in varnosti klorokina in hidroksiklorokina pri zdravljenju COVID-19. Evropska agencija za zdravila (EMA) pozdravlja tovrstna klinična preskušanja, saj bodo regulatornim organom omogočila, da bodo lahko dajali bolnikom in zdravstvenemu osebju zanesljive nasvete na podlagi trdnih dokazov.

Iz nujnosti in pritiskov, s katerim se srečujejo zdravstveni sistemi pri reševanju življenj med pandemijo COVID-19, so nekatere države, kot sta ZDA in Francija, vzpostavile stroge protokole, ki omogočajo poskusno uporabo omenjenih zdravil, na primer pri bolnikih s hudo obliko bolezni COVID-19.

Zdravila z učinkovino klorokin in hidroksliklorokin so življenjsko pomembna za bolnike z avtoimunskimi boleznimi kot je lupus. Pomembno je, da ti bolniki še vedno lahko dobijo ta zdravila in se ne soočajo z njihovim pomanjkanjem, kot posledica skladiščenja zalog v primeru uporabe v prihodnosti ali uporabe le-teh za zdravljenje indikacij izven odobrenih dovoljenj. V nekaterih državah je predpisovanje teh zdravil omejeno, da ne bi prišlo do pomanjkanja zalog s temi zdravili.

Informacije za bolnike

• Zdravili klorokin ali hidroksiklorokin uporabljajte samo, če vam ga je predpisal zdravnik in če zdravljenje poteka pod nadzorom zdravnika.

• Če imate kakršnakoli vprašanja o uporabi klorokina ali hidroksiklorokinina ali kateregakoli drugega zdravila, se posvetujte s svojim zdravnikom ali s farmacevtom.

Informacije za zdravstveno osebje

• Uporaba klorokina ali hidroksiklorokina za zdravljene COVID-19 je priporočena le v okviru kliničnih preskušanj. Izven kliničnih preskušanj je uporaba omenjenih zdravil za zdravljenje COVID-19 možna le v skladu z vzpostavljenimi nacionalnimi protokoli.

• Klorokin in hidroksiklorokin se še naprej uporabljata za zdravljenje kroničnih boleznih. Da bi preprečili nepotrebno obremenitev dobavnih verig, bolniki naj prejemajo zalogo teh zdravil kot običajno. Zdravstveno osebje naj ne predpisuje receptov za daljše trajanje zdravljenja kot običajno.

Sporočilo za javnost v angleškem jeziku lahko preberete na EMA spletni strani: News

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP) je bila s strani organizacije World Health Organization (v nadaljevanju: WHO) obveščena o možni prisotnosti ponarejenega in vitro medicinskega pripomočka. 

Gre za izdelek Uni-GoldTM HIV, hitri diagnostični test za kvalitativno detekcijo protiteles HIV-1 in HIV-2 v serumu, plazmi ali krvi. Izdelek naj bi bil na tržišču pod blagovno znamko proizvajalca Trinity Biotech plc, s serijsko številko HIV7120026 ter z rokom uporabe 5 DEC 2020.

Podatki o ponarejenem hitrem diagnostičnem testu za kvalitativno detekcijo protiteles HIV-1 in HIV-2 v serumu, plazmi ali krvi Uni-GoldTM HIV so zbrani v tabeli 1.

Tabela 1: Podatki o ponarejenem izdelku

Ime izdelkaUni-GoldTM HIV
Št. serijeHIV7120026
Rok uporabe5 DEC 2020
ProizvajalecTrinity Biotech

Proizvajalec Trinity Biotech plc je potrdil, da ni proizvedel izdelka s podatki v Tabeli 1. Proizvajalec je proizvedel izdelek s serijsko številko HIV7120026, vendar se je rok uporabe teh izdelkov iztekel v letu 2019, zato rok uporabe ponarejenega izdelka ni pristen in se ne sklada z proizvodno dokumentacijo proizvajalca.

Slika 1: Ponarejen Uni-GoldTM HIV s serijsko št. HIV7120026 ter rokom uporabe 5 DEC 2020

Slika

Pozivamo vas, da v kolikor poslujete z izdelki Uni-GoldTM HIV proizvajalca Trinity Biotech plc, preverite ali je bil dobavljen tudi ponarejeni izdelek Uni-GoldTM HIV s serijsko številko HIV7120026 in rokom uporabe 5 DEC 2020. V primeru dobave, izdelka ne uporabljajte in to nemudoma sporočite na JAZMP na elektronsko pošto: .

Evropska regulativna mreža (EMA in pristojni organi držav članic) je podaljšala rok za izpolnitev prve faze (ocena tveganja-risk evaluation), kot je opredeljeno v dokumentu »Information to marketing authorisation holders«, do 1. oktobra 2020.

Podaljšanje roka je posledica obvestil deležnikov, da imajo zaradi pandemije COVID-19 in strogih ukrepov za njeno zajezitev, težave s pripravo ustreznih dokumentov do 26. marca 2020.

Evropska regulativna mreža spodbuja imetnike dovoljenj za promet z zdravili, da predložijo rezultate prve faze že pred 1. oktobrom 2020, če že prej zaključijo oceno tveganja ali zaznajo tveganje pri svojih zdravilih.

Imetniki dovoljenj za promet z zdravili morajo v najkrajšem možnem času obvestiti nacionalne pristojne organe o primerih, ko testiranje pokaže prisotnost nitrozaminov, ne glede na zaznano količino. Oceniti morajo tudi takojšnje tveganje za bolnike in izvesti dejavnosti, ki bodo preprečile ali čimbolj omejile izpostavljenost bolnikov nitrozaminom.

Imetnike dovoljenj za promet z zdravili opozarjamo tudi na naslednje:

  • Rezultati prve faze naj zajemajo celovito oceno tveganja (risk evaluation) za učinkovino in za zdravilo.
  • Ob ugotovitvi tveganja za prisotnost nitrozaminskih nečistot v učinkovini, se za poročanje uporabi predlogo za poročanje o prvi fazi, ki je objavljena na spletni strani CMDh https://www.hma.eu/226.html. V tem primeru naj imetnik dovoljenja za promet z zdravilom takoj nadaljuje z drugo fazo (risk assessment) in s pripravami na potrditveno testiranje za zdravilo.
  • Če tveganje za učinkovino ni bilo ugotovljeno, se imetniku dovoljenja za promet z zdravilom svetuje, da nadaljuje s pripravo ocene tveganja za zdravilo in posreduje rezultate prve faze šele, ko ima na razpolago celovito oceno tveganja (risk evaluation) tako za učinkovino kot tudi za zdravilo.
  • Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom lahko rezultate prve faze posreduje v obliki e-pošte za skupino zdravil z enakimi zaključki. Več informacij glede združevanja zdravil v skupine lahko najdete pri odgovoru na vprašanje št. 5 v dokumentu »Q&A on Information on nitrosamines for marketing authorisation holders«

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke poziva imetnike dovoljenj za promet z zdravili, da vse rezultate in drugo korespondenco povezano s problematiko nitrozaminskih nečistot pošiljajo na elektronski naslov .

Zaradi nedavno objavljenih publikacij1 in vprašanj v medijih ali lahko nekatera zdravila, kot so zaviralci angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE) ter antagonisti angiotenzina II (sartani), poslabšajo bolezen COVID-19, je EMA objavila priporočila, ki jih povzemamo v nadaljevanju. Zaviralci ACE in sartani se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje bolnikov s povišanim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem in boleznimi ledvic.

Pomembno je, da bolniki predpisanega zdravljenja ne opustijo, obenem tudi ni potrebe bo zamenjavi zdravljenja z drugimi zdravili. Trenutno ni dokazov iz kliničnih ali epidemioloških študij, ki bi potrjevali povezanost med zaviralci angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE) ali antagonisti angiotenzina II (sartani) ter poslabšanjem COVID-19. Strokovnjaki za zdravljenje motenj srca in krvnega tlaka, vključno z Evropskim združenjem za kardiologijo, so že objavili njihova stališča2,3. Da bi zbrali več dokazov, je EMA aktivno pristopila k raziskovalcem, ki pridobivajo nadaljnje podatke v  epidemioloških študijah.

Ker se javnozdravstvena kriza hitro širi po vsem svetu, potekajo znanstvene raziskave, da bi razumeli, kako se koronavirus SARS-CoV-2 razmožuje v telesu, kako deluje na imunski sistem in povzroča bolezen ter ali lahko sočasno zdravljenje z zaviralci ACE ali sartani kakorkoli vliva na potek COVID-19.

Ugibanja, da lahko zaviralci ACE in sartani poslabšajo potek COVID-19 niso podprta s kliničnimi dokazi. Ta zdravila delujejo tako, da vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron. Ker virus SARS-CoV-2 vstopa v celice z vezavo na receptor ACE-2, ki je del prej omenjenega sistema, in ker ta zdravila lahko povečajo število receptorjev ACE-2, je eno od razmišljanj, da to lahko poveča njegovo virulentnost (sposobnost povzročiti bolezen). Vendar pa je interakcija med virusom in sistemom renin-angiotenzin-aldosteron kompleksna in še ni popolnoma pojasnjena.

EMA spremlja situacijo in sodeluje z deležniki, da bi usklajevala epidemiološke študije o učinkih zaviralcev ACE in sartanov na COVID-19. Prav tako pomaga pri usklajevanju že potekajočih študij in bo javnost sproti obveščala o razvoju na tem področju.

Glejte tudi objavo v zvezi z uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil pri COVID-19 z dne 18.3.2020. Ob tem želimo dodatno opozoriti, da je pri uporabi paracetamola zelo pomembno vselej  dosledno upoštevati navodila za odmerjanje in opozorila glede prevelikega odmerjanja, ki so opisana v navodilu za uporabo. Pomembno je, da se bolniki, ki imajo vprašanja ali so negotovi glede svojih zdravil, posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom in da ne prenehajo jemati predpisanih zdravil brez predhodnega posveta.

Zdravila je treba predpisovati in uporabljati v skladu s klinično presojo ob upoštevanju vseh opozoril in drugih informacij navedenih v povzetku glavnih značilnosti zdravila in navodilu za uporabo kot tudi navodil Svetovne zdravstvene organizacije in zadevnih nacionalnih in mednarodnih organov.

V okviru EU regulativne mreže o zdravilih se redno pregledujejo vse nove informacije o varnosti zdravil. Kakršnakoli nova priporočila so znotraj mreže takoj dostopna pristojnim nacionalnim organom in EMA.

V primeru kakršnihkoli novih priporočil bomo javnost sproti obveščali.


1 https://www.thelancet.com/pdfs/journals/lanres/PIIS2213-2600(20)30116-8.pdf
2 https://www.escardio.org/Councils/Council-on-Hypertension-(CHT)/News/position-statement-of-the-esc-council-on-hypertension-on-ace-inhibitors-and-ang
3 https://www.acc.org/latest-in-cardiology/articles/2020/03/17/08/59/hfsa-acc-aha-statement-addresses-concerns-re-using-raas-antagonists-in-covid-19


Številka dokumenta: 1382-7/2020

Odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance (PRAC) na EMA je priporočil, da se bolnike pred začetkom zdravljenja s fluorouracilom v oblikah za injiciranje ali infundiranje ter sorodnima kapecitabinom in tegafurjem (v telesu se pretvorita v fluorouracil), preveri na pomanjkanje encima dihidropirimidin dehidrogenaze (DPD). 

Ker se zdravljenja hudih glivičnih okužb s flukitozinom (drugo zdravilo sorodno fluorouracilu) ne sme odložiti, testiranje bolnikov na pomanjkanje DPD pred začetkom zdravljenja ni potrebno.

Testiranje pred začetkom zdravljenja ni potrebno pri bolnikih, ki fluorouracil uporabljajo za lokalno zdravljenje različnih kožnih stanj (nanese se na kožo).

Encim DPD je potreben za presnovo fluorouracila. Pri zmanjšanem delovanju encima1 se fluorouracil kopiči v krvi, zato se lahko pojavijo resni in življenje ogrožajoči neželeni učinki, kot so nevtropenija (nizke vrednosti nevtrofilcev, vrste belih krvnih celic, ki so pomembne v boju proti okužbam), nevrotoksičnost (okvara živčevja), huda driska in stomatitis (vnetje ustne sluznice).

PRAC je ocenil vse razpoložljive podatke in priporočil naslednje ukrepe, da se zagotovi varna uporaba fluorouracila in sorodnih učinkovin:

Fluorouracil, kapecitabin in tegafur

Pred uvedbo zdravljenja s fluorouracilom v oblikah za injiciranje ali infundiranje ter kapecitabinom in tegafurjem je priporočljivo testiranje bolnikov na pomanjkanje DPD. To se lahko izvede z merjenjem ravni uracila (razgrajuje ga DPD) v krvi ali s testiranjem prisotnosti določenih genskih mutacij v genu za DPD, ki so povezane s povečanim tveganjem za resne neželene učinke. Upoštevati je treba zadevne klinične smernice.

Bolniki z znanim popolnim pomanjkanjem DPD se ne smejo zdraviti s fluorouracilom v oblikah za injiciranje ali infundiranje ter kapecitabinom in tegafurjem, saj so zaradi popolnega pomanjkanja DPD izpostavljeni večjemu tveganju za resne in življenje ogrožajoče neželene učinke.  

Pri bolnikih z delnim pomanjkanjem DPD je treba upoštevati zmanjšanje začetnega odmerka zdravila. Ker učinkovitost zmanjšanega začetnega odmerka ni ugotovljena se po začetnem odmerku le ti lahko povečajo, če se resni neželeni učinki ne pojavijo. Redno spremljanje ravni fluorouracila v krvi pri bolnikih, ki prejemajo fluorouracil v kontinuirani infuziji, lahko izboljša izide zdravljenja.

Testiranje pred začetkom zdravljenja in prilagoditev odmerka glede na aktivnost DPD nista potrebna pri bolnikih, ki se s fluorouracilom zdravijo lokalno. Raven fluorouracila, ki se absorbira skozi kožo, je izjemno nizka zato se pri bolnikih z delnim ali popolnim pomanjkanjem DPD pri lokalni uporabi fluorouracila ne pričakuje spremembe varnosti. 

Flukitozin

Flukitozin se uporablja za zdravljenje hudih glivičnih okužb vključno z nekaterimi oblikami meningitisa (vnetje ovojnic možganov in hrbtenjače). V izogib zamudi pri začetku zdravljenja testiranje bolnikov na pomanjkanje DPD pred začetkom zdravljenja ni potrebno.

Bolniki z znanim popolnim pomanjkanjem DPD se zaradi tveganja za življenje ogrožajoče neželene učinke s flukitozinom ne smejo zdraviti.

Večje tveganje za življenje ogrožajoče neželene učinke je tudi pri bolnikih z delnim pomanjkanjem aktivnosti DPD. Če se pojavijo neželeni učinki, naj zdravnik razmisli o prekinitvi zdravljenja. Priporočljivo je tudi testiranje aktivnosti DPD saj je pri bolnikih z nizko aktivnostjo DPD tveganje za resne neželene učinke večje.  

Povzetki glavnih značilnosti zdravil in navodila za uporabo bodo posodobljeni z novimi priporočili.

Več o zdravilih
V pregled so vključena zdravila s fluorouracilom, ki se dajejo v obliki injekcije ali se nanašajo na kožo, kot tudi zdravila, ki vsebujejo kapecitabin in tegafur (t. i. predzdravila fluorouracila), ki se jemljejo peroralno in se v telesu pretvorijo v fluorouracil. Vključeno je tudi protiglivično zdravilo flukitozin, ki se daje v obliki injekcije ali peroralno, in se v telesu delno pretvori v fluorouracil.

Fluorouracil v oblikah za injiciranje in njegova predzdravila se uporabljajo za zdravljenje različnih vrst raka. Delujejo tako, da motijo encime, ki sodelujejo pri tvorjenju novih DNK  in tako preprečujejo rast rakavih celic.

Fluorouracil za lokalno uporabo se uporablja za različna kožna stanja kot sta aktinična keratoza in kožne bradavice.

Zdravila, ki vsebujejo kapecitabin in tegafur, so dovoljenje za promet pridobila po centraliziranem postopku in so na trgu pod imeni Xeloda, Teysuno in kot različna generična zdravila s kapecitabinom. Več informacij o teh zdravilih najdete na spletni strani EMA. 

Nekatera zdravila, ki vsebujejo tegafur in kapecitabin, so dovoljenje za promet pridobila tudi po nacionalnih postopkih prav tako vsa zdravila, ki vsebujejo flukitozin in fluorouracil.

Več o postopku
Pregled je bil sprožen marca 2019 na zahtevo francoske agencije za zdravila (ANSM) po členu 31 Direktive 2001/83/ES.
Priporočila je pripravil Odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance (PRAC) na EMA, ki je odgovoren za ocenjevanje varnostnih vprašanj pri zdravilih za uporabo v humani medicini in je ocenil podatke o varnosti.
Priporočila PRAC bodo posredovana Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) na EMA, ki je pristojen za vprašanja v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini, in bo sprejel končno mnenje EMA. Postopek se bo zaključil z izdajo odločitve Evropske komisije, ki bo za države članice EU zavezujoča.

Postopek lahko spremljate na naslednji povezavi.

Številka dokumenta: 1382-6/2020

  1. Nizko raven delujočega encima DPD ima do 8% bele rase, popolno pomanjkanje pa do 0,5%. [↩]

Mednarodni regulatorni organi so danes objavili poročilo z delavnice o razvoju cepiv proti COVID-19, ki je bila izvedena pod okriljem Mednarodnega združenja regulatornih organov za zdravila (ang.International Coalition of Medicines Regulatory Authorities, ICMRA). 

V poročilu je vključen pregled regulatornih zahtev v povezavi z razvojem cepiv proti COVID-19. Prav tako so navedeni podatki, potrebni za odločanje na regulatornem nivoju, in sicer na dveh ključnih področjih:

– predklinični podatki, potrebni za odobritev kliničnega preskušanja, kjer se zdravilo v preskušanju prvič preskusi na človeku

– potreba po opredelitvi že znanega teoretičnega tveganja, da cepivo proti COVID-19 poslabša bolezen, in sicer pred začetkom kliničnih preskušanj, kjer se zdravilo prvič preskusi na človeku.

Vsi udeleženci delavnice so poudarili nujnost potrebe po izvajanju kliničnih preskušanj, kjer se zdravilo prvič preskusi na človeku s potencialnimi COVID-19 cepivi. Na podlagi teh zaključkov bodo regulatorni organi po celem svetu poskušali iskati ravnotežje med čim hitrejšim razvojem cepiv ter potrebo po ustvarjanju zadostne količine robustnih podatkov za sprejemanje odločitev.

Namen delavnice je bil tudi, da spodbuja prosto izmenjavo informacij glede napredka na področju razvoja novih cepiv proti COVID-19 po principu odprtega dialoga med vsemi svetovnimi regulatornimi organi.                                                                                                                                              

O delavnici

Delavnica je potekala 18.marca 2020 v virtualni izvedbi, v luči trenutne COVID-19 pandemije. Za namen delitve pogledov na razvoj cepiv proti COVID-19 so se sestanka udeležili predstavniki 17 držav, ki so zastopali več kot 20 regulatornih organov na področju zdravil, ter strokovnjaki iz Svetovne Zdravstvene Organizacije ter Evropske Komisije. Delavnico sta vodila Evropska Agencija za Zdravila (EMA) ter Zvezna Agencija za Hrano in Zdravila ZDA (FDA).

Povzetek poročila je dostopen na naslednji povezavi:

http://www.icmra.info/drupal/sites/default/files/2020-03/First%20regulatory%20COVID-19%20workshop%20-%20meeting%20report_March%202020.pdf

Pomik na vrh