Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP), strokovni organ na Evropski agenciji za zdravila (EMA), je začel s “sprotnim pregledom” podatkov o uporabi preiskovanega protivirusnega zdravila remdesivir za zdravljenje koronavirusne bolezni (COVID-19).

Začetek sprotnega pregleda pomeni, da se je ocenjevanje zdravila remdesivir začelo, kar pa ne pomeni, da njegove koristi odtehtajo tveganja.

Sprotni pregled je eden izmed regulatornih orodij, ki jih ima EMA na voljo za pospešeno odobritev obetavnih zdravil v preskušanju, v primerih ogroženosti javnega zdravja, kot je na primer trenutna pandemija s COVID-19.

V normalnih okoliščinah je potrebno vse podatke, ki podpirajo vlogo za pridobitev dovoljenja za promet, predložiti na začetku postopka ocenjevanja. V primeru sprotnega pregledovanja podatkov  pa so poročevalci CHMP imenovani medtem, ko je zdravilo še v razvoju, in EMA podatke pregleda takoj, ko so na voljo.

Med ocenjevanjem enega zdravila se lahko izvede več pregledov, saj se podatki postopno dodajajo. Pri tem vsak pregled traja približno dva tedna, odvisno od količine podatkov, ki jih je potrebno oceniti. Ko je podatkovni paket v celoti končan, predlagatelj predloži uradno vlogo za pridobitev dovoljenja za promet, ki jo CHMP obravnavana po skrajšanem časovnem razporedu.

Čeprav celotne časovnice za zdravilo remdesivir v tem trenutku ni mogoče predvideti pa je pričakovati, da bo omenjeni postopek omogočil hitrejšo pridobitev končne ocene v primerjavi z rednim postopkom ocenjevanja na EMA in hkrati zagotavljal zanesljivo znanstveno mnenje.

Odločitev CHMP, da začne s sprotnim pregledovanjem podatkov zdravila remdesivir, temelji na predhodnih rezultatih ACTT študije, ki kažejo na ugoden učinek zdravila remdesivir pri zdravljenju hospitaliziranih bolnikov z blago do zmerno ali hudo boleznijo COVID-19. Vendar pa EMA še ni ovrednotila celotne študije, zato je še prezgodaj, da bi lahko sklepali o razmerju med koristjo in tveganjem zdravila.

Vse nove podatke, ki bodo na voljo za oceno tekom sprotnega pregleda, bo potrebno obravnavati skupaj z vsemi drugimi že obstoječimi podatki. CHMP bo ocenil vse podatke o zdravilu remdesivir, vključujoč izsledke nedavno objavljene študije s Kitajske in drugih kliničnih preskušanj, ter zaključil o koristih in tveganjih  zdravila v najkrajšem možnem času.

Čeprav remdesivir v Evropski uniji še ni odobren, je bolnikom na voljo v okviru kliničnih preskušanj in tako imenovanih programov “sočutne uporabe”, s pomočjo katerih lahko bolniki v nujnih primerih dobijo dostop do še neodobrenih zdravil.

Več o zdravilu

Remdesivir je protivirusno zdravilo, ki se preskuša za zdravljenje bolezni COVID-19. Remdesivir je “virusni zaviralec polimeraze RNA” (zdravilo, ki moti proizvodnjo virusnega genetskega materiala in preprečuje, da bi se virus razmnoževal). Pokazal je široko in vitro učinkovitost proti različnim RNA virusom, vključno s SARS-CoV-2, in je bil prvotno razvit za zdravljenje virusne bolezni Ebola.

Remdesivir razvija podjetje Gilead Sciences, Inc. in se vnaša z infuzijo (kapljico) neposredno v žilo.

Informacije o sočutni uporabi remdesivirja v EU so na voljo tukaj:

https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-provides-recommendations-compassionate-use-remdesivir-covid-19

Oskrba z zdravili in nadaljnja razpoložljivost zdravil, vključno z zdravili, ki se neposredno uporabljajo za bolnike s COVID-19, je prioriteta tako za JAZMP kot za Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in druge partnerje v evropski regulativni mreži za zdravila, zato so naše aktivnosti usmerjene k zmanjševanju tveganj v preskrbi, ki jih prinaša pandemija COVID-19.

JAZMP je začela z aktivnostmi že pred razglasitvijo epidemije v Sloveniji, ko smo z obvestilom na spletni strani 27. 2. 2020 pozvali vse deležnike k dialogu in proaktivnemu sporočanju motenj oziroma težav pri preskrbi trga z zdravili. Z večjimi proizvajalci in dobavitelji zdravil je JAZMP vzpostavila tudi redno neposredno komunikacijo. Do sedaj še nismo bili obveščeni o večjih težavah v proizvodnji ali dobavljivosti zdravil zaradi COVID-19 in s tem povezanih ukrepih. Zaradi ukrepov posameznih držav občasno prihaja do motenj v preskrbi s posameznimi zdravili, vendar te motnje v večini primerov ne predstavljajo povečanega tveganja za javno zdravje v Sloveniji, saj so na voljo druga terapevtsko primerljiva zdravila.

JAZMP sodeluje tudi v evropski regulativni mreži, preko katere posamezne države že poročajo, da imajo oziroma zelo kmalu pričakujejo pomanjkanje določenih zdravil, ki se uporabljajo za bolnike s COVID-19. Sem spadajo zdravila, ki se uporabljajo v oddelkih za intenzivno nego, kot so nekateri anestetiki, antibiotiki in mišični relaksanti, pa tudi zdravila, ki se uporabljajo izven odobrenih indikacij  za zdravljenje okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2. JAZMP zato v povezavi z drugimi organi EU že pripravlja in uvaja usklajene ukrepe za omilitev vpliva pandemije na dobavno verigo zdravil.

Na splošno se je število motenj v preskrbi z zdravili v zadnjih nekaj letih povečalo, v času pandemije pa lahko težavo okrepijo dodatni dejavniki, npr. zaprtja tovarn zaradi karantene, logistične težave zaradi zapiranja mej, prepovedi izvoza zdravil iz določenih držav, omejitve v tretjih državah, ki dobavljajo zdravila v EU, večje povpraševanje zaradi zdravljenja bolnikov s COVID-19, kopičenje zalog v nekaterih bolnišnicah, pa tudi kopičenje zalog posameznikov in na ravni posameznih držav članic. Da bi se izognili pomanjkanju zaradi kopičenja zalog zdravil doma, smo v Sloveniji uvedli omejitve glede števila pakiranj, ki jih državljani lahko dvignejo ali kupijo pri enem obisku lekarne. Podobne ukrepe so uvedli tudi v nekaterih drugih državah članicah EU.

Na ravni EU se z namenom ublažitve motenj v preskrbi vzpostavlja izvršna usmerjevalna skupina (EU Executive Steering Group on Shortages of Medicines Caused by Major Events), ki nudi strateško vodstvo za nujne in usklajene ukrepe glede pomanjkanja zdravil v EU zaradi pandemije. Znotraj te skupine se vzpostavlja sistem za hitro in redno interakcijo s farmacevtsko industrijo na ravni EU. Preko tega sistema bo vsako farmacevtsko podjetje neposredno poročalo EMA, ne glede na to, ali gre za zdravila z nacionalnim ali centraliziranim dovoljenjem za promet, o pričakovanem ali trenutnem pomanjkanju kritičnih zdravil, ki se uporabljajo pri zdravljenju COVID-19. Ta novi mehanizem bo omogočil boljši nadzor nad trenutnimi težavami z dobavo in hitrejši pretok informacij s farmacevtsko industrijo, da bi ublažili in, če je mogoče, tudi preprečili pomanjkanje zdravil.

Sočasno s temi ukrepi, mreža EU regulativnih organov za zdravila, katere članica je tudi JAZMP, in EMA razmišljata o regulativnih ukrepih za podporo povečanju proizvodnih zmogljivosti, npr. s pospešeno odobritvijo nove proizvodne linije ali mesta proizvodnje. S farmacevtsko industrijo potekajo tudi razprave o povečanju proizvodnih zmogljivosti za vsa zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju COVID-19, zlasti za zdravila, pri katerih bi se lahko pojavila motnja v preskrbi. Poleg tega izvršna usmerjevalna skupina EU razmišlja o področjih, na katerih bi se lahko med pandemijo regulativna pravila uporabljala z večjo prožnostjo za zagotovitev preskrbe s kritičnimi zdravili, vendar še vedno v okviru zagotavljanja kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil.

JAZMP sodeluje v vseh navedenih procesih, hkrati pa je aktivno pristopila tudi k reševanju potencialnih težav na nacionalni ravni, saj je upravljanje z motnjami oziroma preskrba z zdravili praviloma pristojnost posameznih držav članic EU. JAZMP je v stalnih kontaktih s farmacevtsko industrijo,  veletrgovci in bolnišnicami ter podrobno spremlja situacijo na trgu. Hkrati si JAZMP prizadeva, da bi se v teh zaostrenih razmerah proizvodnje in distribucije zdravil, ki bodo lahko imele tudi daljnosežne posledice, zagotavljala nemotena oskrba vsaj omejenega števila zdravil, ki so najbolj nujna na vseh področjih zdravljenja. V sodelovanju z medicinsko stroko skušamo oblikovati seznam, ki bo osnova za nadaljnje pogovore na nacionalni in EU ravni o kritičnosti preskrbe z zdravili. Preko mreže regulativnih organov in v povezavi s drugimi EU institucijami si prizadevamo oblikovati usklajen pristop in skupaj naslavljati potencialne težave. Vključena je tudi Evropska Komisija, ki komunicira s farmacevtsko industrijo na najvišji ravni in vodi dialog s tretjimi državami, ki uvajajo ukrepe, ki bi lahko resno ogrozili preskrbo z zdravili v EU (npr. prepoved izvoza določenih učinkovin iz Indije).

JAZMP bo tudi v prihodnje izvajala aktivnosti za zagotavljanje čimbolj nemotene preskrbe z zdravili Sloveniji in se tudi preko sodelovanja na mednarodni ravni, kot so redna avdio-video konferenčna srečanja s predstavniki Evropske Komisije na področju zdravja, trudila, da ključnih zdravil v Republiki Sloveniji ne bi primanjkovalo.

Pregled rezultatov evropske študije s podatki iz realnega okolja je pokazal, da načina uporabe peroralnih antikoagulacijskih zdravili Eliquis (apiksaban), Pradaxa (dabigatran eteksilat) in Xarelto (rivaroksaban) ni potrebno spreminjati.

V študiji pod okriljem Evropske agencije za zdravila (EMA) so uporabili realne podatke z Danske, Francije, Nemčije, Španije, Nizozemske ter Združenega kraljestva. Ocenjevali so tveganje za resne krvavitve pri uporabi omenjenih zdravil za preprečevanje strjevanja krvi pri bolnikih z ne-valvularno atrijsko fibrilacijo (nepravilno hitro krčenje srca). Tveganja za resne krvavitve so primerjali z drugimi peroralnimi antikoagulanti t.i. antagonisti vitamina K.

Rezultate je pri EMA pregledal Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP), v sodelovanju z Odborom za varnost (PRAC), in jih primerjal s podatki drugih podobnih študij ter literaturnimi podatki.

Pregled rezultatov je pokazal, da je pojav resnih krvavitev pri bolnikih, ki so jemali zdravilo Eliquis, Pradaxa ali Xarelto, primerljiv ugotovitvam iz kliničnih preskušanj, na katerih temeljijo pridobljena dovoljenja za promet za omenjena zdravila. Razpoložljivi podatki ne zadoščajo za robustno primerjavo med temi tremi zdravili.

Študija je tudi preučila skladnost uporabe omenjenih zdravil v klinični praksi z dovoljeno uporabo, upoštevajoč obstoječe kontraindikacije, opozorila in nasvete o medsebojnem delovanju z drugimi zdravili. EMA je ugotovila, da nobena sprememba informacij o izdelku ni upravičena, saj podatki niso zagotovili trdnih dokazov o neskladnosti uporabe zdravil z odobrenimi priporočili.

Rezultati študije so potrdili, da je tveganje za krvavitve večje pri starejših pacientih (> 75 let). Podjetja, ki tržijo omenjena zdravila, bodo zato naprošena raziskati morebitne koristi v spremembah priporočenih odmerkov za starejše paciente.

Več informacij za paciente in zdravstvene delavce kot tudi o samih zdravilih si lahko preberete tukaj.

EMA priporoča, da se intravenska uporaba zdravila z učinkovino fosfomicin (vnos z injiciranjem ali infundiranjem neposredno v veno) lahko uporabljajo le za zdravljenje resnih okužb, kadar druga antibiotična zdravljenja niso primerna. Peroralna zdravila z učinkovino fosfomicin (vnos skoti usta) se lahko še naprej uporabljajo za zdravljenje nezapletenih okužb mehurja pri ženskah in mladoletnicah. Slednja se lahko uporabljajo tudi za preprečevanje okužb pri moških, ki jim je odvzet košček tkiva prostate (biopsija).

EMA nadalje priporoča, da se ne sme več uporabljati peroralnih zdravil z učinkovino fosfomicin pri otrocih (mlajših od 12 let) kot tudi ne intramuskularne uporabe zdravil z učinkovino fosfomicin (vnos z vbrizganjem v mišico), saj na voljo ni dovolj podatkov za potrditev koristi teh zdravil za paciente.

Ta priporočila je izdal Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) na Evropski agenciji za zdravila (EMA) na podlagi pregleda najnovejših razpoložljivih podatkov o varnosti in učinkovitosti antibiotika fosfomicin. Več informacij za paciente in zdravstvene delavce kot tudi o samem zdravilu si lahko preberete tukaj.